Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tik pred mednarodnim dnevom Zemlje smo se v Intelekti spraševali, v kakšnem stanju pravzaprav je okolje v Sloveniji. Kakšen zrak dihamo? Kakšno vodo pijemo in na kakšnih tleh pridelujemo hrano? Tla, vodo in zrak težko ločimo med seboj, ko pa jih postavimo v globalni okoljski kontekst, pa postane zgodba še bolj zanimiva. Dan Zemlje je enkrat na leto, ljudje pa na njej živimo in sobivamo z okoljem še ostalih 364 dni.
Agencija za okolje opozarja, da so pri nas "zunanji stroški proizvodnje električne energije, ki nastanejo kot posledica vpliva proizvodnje električne energije na okolje, višji kot v EU-25, predvsem ker je velik del električne energije proizvedene iz premoga." Okoljski strokovnjaki so prepričani, da "zaradi napačnih cenovnih signalov, ki jih prejemajo potrošniki in proizvajalci električne energije, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni."
Presenetljivo je, da je kljub temu Slovenija za življenje še vedno dobra izbira, a kaj v resnici pomenijo vrednosti prašnih delcev v mestih in kaj po drugi strani zagotavljajo 150-letne izkušnje sistema oskrbe z vodo, ki naj bi bil eden najboljših na svetu?
V oddaji stanje okolja v Sloveniji so umeščali v globalni kontekst: zrak dr. Matej Ogrin iz društva za varstvo Alp - CIPRA in dr. Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja, tla kot predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Borut Vrščaj in vodo predsednica društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik z Inštituta za vode.
912 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Tik pred mednarodnim dnevom Zemlje smo se v Intelekti spraševali, v kakšnem stanju pravzaprav je okolje v Sloveniji. Kakšen zrak dihamo? Kakšno vodo pijemo in na kakšnih tleh pridelujemo hrano? Tla, vodo in zrak težko ločimo med seboj, ko pa jih postavimo v globalni okoljski kontekst, pa postane zgodba še bolj zanimiva. Dan Zemlje je enkrat na leto, ljudje pa na njej živimo in sobivamo z okoljem še ostalih 364 dni.
Agencija za okolje opozarja, da so pri nas "zunanji stroški proizvodnje električne energije, ki nastanejo kot posledica vpliva proizvodnje električne energije na okolje, višji kot v EU-25, predvsem ker je velik del električne energije proizvedene iz premoga." Okoljski strokovnjaki so prepričani, da "zaradi napačnih cenovnih signalov, ki jih prejemajo potrošniki in proizvajalci električne energije, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni."
Presenetljivo je, da je kljub temu Slovenija za življenje še vedno dobra izbira, a kaj v resnici pomenijo vrednosti prašnih delcev v mestih in kaj po drugi strani zagotavljajo 150-letne izkušnje sistema oskrbe z vodo, ki naj bi bil eden najboljših na svetu?
V oddaji stanje okolja v Sloveniji so umeščali v globalni kontekst: zrak dr. Matej Ogrin iz društva za varstvo Alp - CIPRA in dr. Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja, tla kot predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Borut Vrščaj in vodo predsednica društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik z Inštituta za vode.
Neveljaven email naslov