Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morski pes je na vrhu prehranjevalne verige - tako kot človek
V mednarodnem arhivu napadov morskih psov s Floride ISAF je bilo lani zapisanih 72 napadov, med njimi le nekaj smrtnih. Morski psi so morda res tiste živali, ki se jih najbolj bojimo, a na drugi stani nas lahko neizmerno očarajo. V morjih plavajo že nekaj sto milijonov let, pa so vse do danes ostali tako rekoč nespremenjeni. So pomemben del morskega ekosistema in znanstveniki opozarjajo, da jih je treba zavarovati, saj se njihovo število izredno hitro zmanjšuje.
PICK ME! PICK ME! OVER HERE! pic.twitter.com/uOtA5Sb93o
— Louise the Shark (@LouiseShark) July 13, 2015
O njih pogosto poročajo zelo senzacionalistično, v grozljivkah so glavni negativci. Štiri desetletja po kultnem Žrelu jih bomo v oddaji Intelekta ob pomoči sogovornikov poskušali demistificirati z morskim biologom Lovrencem Lipejem, kulturnim antropologom Rajkom Muršičem in filmofilom, ustvarjalcem stripov in publicistom Zoranom Smiljaničem.
V Jadranskem morju so v zadnjih 40 letih, v obdobju po Spielbergovem Žrelu, zabeležili le dva napada belega morskega psa na človeka, od leta 1900, odkar obstaja statistika, pa vsega 20. Morski pes napade izjemno redko. Večja je verjetnost, da bi umrli za posledicami pika kače, ugriza psa ali po avtomobilskem trčenju z jelenom.
To poletje so na vzhodni obali Amerike, v Severni Karolini zabeležili več napadov morskih psov na plavalce, kot je za ta čas običajno. Morski psi, kot pojasnjujejo ameriški morski biologi se prav v tem času selijo iz Floride ob vzhodni ameriški obali. Sledijo toplemu morskemu toku in pravzaprav nič nenavadnega ni, da se prikažejo v Outer Banksu, ki je tudi priljubljena turistična destinacija. Mladiči morskih psov ostajajo poleti v plitvem morju, kjer se lažje prehranjujejo. Populacija se je sicer namnožila, ker je veliko hrane, tako rib kot tudi želv, ki jih morski psi jedo kot čips. Andrew Nosal z ameriškega raziskovalnega Inštituta Scripps te dni v članku za New York Times plavalcem svetuje, naj ostanejo blizu obale, v skupinah, naj se ne približujejo ribolovnim območjem in krajem, kjer se reke izlivajo v morja, pa tudi kalnim in temnim vodam, v katerih bi žival lahko človeka zamenjala za plen. Aktivnost morskih psov je večja ob mraku, ponoči in zori. Eden največjih poznavalcev te živalske vrste pri nas je prof. dr. Lovrenc Lipej. Biolog z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo je avtor znanstvenega dela Morski psi Jadranskega morja in tudi eden izmed ustanovnih članov Raziskovalne skupine za sredozemskega morskega psa.
Poudarja, da jim mediji in popularna kultura pogosto delajo veliko krivico. Človek se je sicer vedno rad poosebljal z močnimi nevarnimi krvoločnimi živalskimi vrstami: »Eden takšnih je beli morski volk, ki je stara oblika, karoserija, ki se ni spremenila že nekaj sto milijonov let, pa še vedno živi. Na žalost ali pa k sreči smo ga imeli priliko videti v nekaterih filmih na primer Spielbergovem Žrelu. Takrat je prišlo do raznih mitov o super plenilcu, o vrsti, ki zelo ogroža ljudi. Čeprav vsako leto več ljudi umre zaradi kokosovega oreha, kot napada morskega psa je ta mit, ta negativni sloves to vrsto tako zapečatil, da se še dolgo ne bo znebila iz kolektivnega spomina ljudi,« razmišlja dr. Lipej in dodaja: »Največji je morski pes kitovec in naj bi zrasel do 18 metrov, drugi je orjak, ki smo ga imeli priložnost videti tudi v slovenskem morju in zraste do 15 metrov. Človeška domišlja razvije pri morskih psih nenavadne dimenzije.« Filmofil, ustvarjalec stripov in publicist Zoran Smiljanič: »Spielberg je prebudil nek prastrah. Ko gremo v morje po Žrelu se zavedamo, da nas lahko od spodaj nekaj zgrabi. Spodaj je črnina, tam so neke čudne živali... To je realen strah in najboljši filmi kot je na primer Izganjalec hudiča prebudijo prav nekaj kar že obstaja.« Roman Jaws – Čeljusti o šestmetrskem belem morskem psu, ki se hrani z letoviščarji ob ameriški obali je napisal Peter Benchley v 70-ih letih. Raziskovalci morja ga niso sprejeli s prevelikim navdušenjem, sloviti Jacques Cousteau je izjavil, da povsem napačno popisuje morske pse. To je v letih pred smrtjo priznal tudi Benchley in bil borec za zaščito morskih psov, o katerih je govoril, da niso le krvoločni morilski stroji, kot jih je predstavil v svoji knjigi. Benchley je sicer napisal tudi scenarij za film Žrelo, dodaja Smiljanič.
Kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič ugotavlja, da sta si človek in morski pes zelo podobna. Ikona ni postal zaradi Spielberga, za kralja morja so ga imela ljudstva, ki so živela ob morjih že v preteklosti: »Največji paradoks morskega psa je, da je človeku strahotno podoben v tem, da je na vrhu prehranjevalne verige in da mu nič ni sveto«. Ameriška nevladna organizacija OCEARCH na primer spremlja označene morske pse na spletni strani. Nekateri so postali celo zelo znani in imajo svoje profile na Twitterju, kot na primer Hammerhead Einstein. Morski pes Mary Lee ima več kot 82 tisoč sledilcev. Prejšnji teden je na primer čivknila: »Prejela sem klic moje sestrične Deep Blue iz Pacifika in pravi, da je zaplavala v zaplato odpadkov – dvakrat večjo od Teksasa. Ljudje, zmanjšati morate uporabo plastike.«
For the record, the boat was empty before I arrived! #replacefearwithfact #SaveTheSharks #stopfinning pic.twitter.com/fKYXUeW846
— Louise the Shark (@LouiseShark) July 12, 2015
Četrtini svetovne populacije morskih psov po nekaterih ocenah grozi izumrtje. Širša javnost je sprejela pobudo: rešimo kite in delfine, a sem bi nujno spadali tudi morski psi, svari morski biolog dr. Lipej. Preden boste to poletje brezskrbno zaplavali v Jadranskem ali katerem drugem morju, pa naj iz New York Timesa prevedem še besede Andrewa Nosala z ameriškega raziskovalnega Inštituta Scripps. Pravi: »Morje je prostor, kjer morski psi živijo. Ljudje si z njimi ta prostor delimo in tega se moramo vedno zavedati, in to tudi spoštovati.«
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Morski pes je na vrhu prehranjevalne verige - tako kot človek
V mednarodnem arhivu napadov morskih psov s Floride ISAF je bilo lani zapisanih 72 napadov, med njimi le nekaj smrtnih. Morski psi so morda res tiste živali, ki se jih najbolj bojimo, a na drugi stani nas lahko neizmerno očarajo. V morjih plavajo že nekaj sto milijonov let, pa so vse do danes ostali tako rekoč nespremenjeni. So pomemben del morskega ekosistema in znanstveniki opozarjajo, da jih je treba zavarovati, saj se njihovo število izredno hitro zmanjšuje.
PICK ME! PICK ME! OVER HERE! pic.twitter.com/uOtA5Sb93o
— Louise the Shark (@LouiseShark) July 13, 2015
O njih pogosto poročajo zelo senzacionalistično, v grozljivkah so glavni negativci. Štiri desetletja po kultnem Žrelu jih bomo v oddaji Intelekta ob pomoči sogovornikov poskušali demistificirati z morskim biologom Lovrencem Lipejem, kulturnim antropologom Rajkom Muršičem in filmofilom, ustvarjalcem stripov in publicistom Zoranom Smiljaničem.
V Jadranskem morju so v zadnjih 40 letih, v obdobju po Spielbergovem Žrelu, zabeležili le dva napada belega morskega psa na človeka, od leta 1900, odkar obstaja statistika, pa vsega 20. Morski pes napade izjemno redko. Večja je verjetnost, da bi umrli za posledicami pika kače, ugriza psa ali po avtomobilskem trčenju z jelenom.
To poletje so na vzhodni obali Amerike, v Severni Karolini zabeležili več napadov morskih psov na plavalce, kot je za ta čas običajno. Morski psi, kot pojasnjujejo ameriški morski biologi se prav v tem času selijo iz Floride ob vzhodni ameriški obali. Sledijo toplemu morskemu toku in pravzaprav nič nenavadnega ni, da se prikažejo v Outer Banksu, ki je tudi priljubljena turistična destinacija. Mladiči morskih psov ostajajo poleti v plitvem morju, kjer se lažje prehranjujejo. Populacija se je sicer namnožila, ker je veliko hrane, tako rib kot tudi želv, ki jih morski psi jedo kot čips. Andrew Nosal z ameriškega raziskovalnega Inštituta Scripps te dni v članku za New York Times plavalcem svetuje, naj ostanejo blizu obale, v skupinah, naj se ne približujejo ribolovnim območjem in krajem, kjer se reke izlivajo v morja, pa tudi kalnim in temnim vodam, v katerih bi žival lahko človeka zamenjala za plen. Aktivnost morskih psov je večja ob mraku, ponoči in zori. Eden največjih poznavalcev te živalske vrste pri nas je prof. dr. Lovrenc Lipej. Biolog z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo je avtor znanstvenega dela Morski psi Jadranskega morja in tudi eden izmed ustanovnih članov Raziskovalne skupine za sredozemskega morskega psa.
Poudarja, da jim mediji in popularna kultura pogosto delajo veliko krivico. Človek se je sicer vedno rad poosebljal z močnimi nevarnimi krvoločnimi živalskimi vrstami: »Eden takšnih je beli morski volk, ki je stara oblika, karoserija, ki se ni spremenila že nekaj sto milijonov let, pa še vedno živi. Na žalost ali pa k sreči smo ga imeli priliko videti v nekaterih filmih na primer Spielbergovem Žrelu. Takrat je prišlo do raznih mitov o super plenilcu, o vrsti, ki zelo ogroža ljudi. Čeprav vsako leto več ljudi umre zaradi kokosovega oreha, kot napada morskega psa je ta mit, ta negativni sloves to vrsto tako zapečatil, da se še dolgo ne bo znebila iz kolektivnega spomina ljudi,« razmišlja dr. Lipej in dodaja: »Največji je morski pes kitovec in naj bi zrasel do 18 metrov, drugi je orjak, ki smo ga imeli priložnost videti tudi v slovenskem morju in zraste do 15 metrov. Človeška domišlja razvije pri morskih psih nenavadne dimenzije.« Filmofil, ustvarjalec stripov in publicist Zoran Smiljanič: »Spielberg je prebudil nek prastrah. Ko gremo v morje po Žrelu se zavedamo, da nas lahko od spodaj nekaj zgrabi. Spodaj je črnina, tam so neke čudne živali... To je realen strah in najboljši filmi kot je na primer Izganjalec hudiča prebudijo prav nekaj kar že obstaja.« Roman Jaws – Čeljusti o šestmetrskem belem morskem psu, ki se hrani z letoviščarji ob ameriški obali je napisal Peter Benchley v 70-ih letih. Raziskovalci morja ga niso sprejeli s prevelikim navdušenjem, sloviti Jacques Cousteau je izjavil, da povsem napačno popisuje morske pse. To je v letih pred smrtjo priznal tudi Benchley in bil borec za zaščito morskih psov, o katerih je govoril, da niso le krvoločni morilski stroji, kot jih je predstavil v svoji knjigi. Benchley je sicer napisal tudi scenarij za film Žrelo, dodaja Smiljanič.
Kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič ugotavlja, da sta si človek in morski pes zelo podobna. Ikona ni postal zaradi Spielberga, za kralja morja so ga imela ljudstva, ki so živela ob morjih že v preteklosti: »Največji paradoks morskega psa je, da je človeku strahotno podoben v tem, da je na vrhu prehranjevalne verige in da mu nič ni sveto«. Ameriška nevladna organizacija OCEARCH na primer spremlja označene morske pse na spletni strani. Nekateri so postali celo zelo znani in imajo svoje profile na Twitterju, kot na primer Hammerhead Einstein. Morski pes Mary Lee ima več kot 82 tisoč sledilcev. Prejšnji teden je na primer čivknila: »Prejela sem klic moje sestrične Deep Blue iz Pacifika in pravi, da je zaplavala v zaplato odpadkov – dvakrat večjo od Teksasa. Ljudje, zmanjšati morate uporabo plastike.«
For the record, the boat was empty before I arrived! #replacefearwithfact #SaveTheSharks #stopfinning pic.twitter.com/fKYXUeW846
— Louise the Shark (@LouiseShark) July 12, 2015
Četrtini svetovne populacije morskih psov po nekaterih ocenah grozi izumrtje. Širša javnost je sprejela pobudo: rešimo kite in delfine, a sem bi nujno spadali tudi morski psi, svari morski biolog dr. Lipej. Preden boste to poletje brezskrbno zaplavali v Jadranskem ali katerem drugem morju, pa naj iz New York Timesa prevedem še besede Andrewa Nosala z ameriškega raziskovalnega Inštituta Scripps. Pravi: »Morje je prostor, kjer morski psi živijo. Ljudje si z njimi ta prostor delimo in tega se moramo vedno zavedati, in to tudi spoštovati.«
27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec
Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?
Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico
Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.
Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.
Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž
Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.
Po konservativnih ocenah vsak deseti človek trpi za anksioznimi motnjami, anksioznost pa sodi med najpogostejše psihološke težave tudi v obdobju šolanja. Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.
V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.
V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.
Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora?
Če pogledamo seznam najuspešnejših filmov v zadnjem desetletju, ki so v kinematografe prinesli največ denarja, kaj hitro opazimo rdečo nit: po večini gre za franšize, ki spadajo k blagovni znamki Marvel, DC Comics, Vojna zvezd in Transformerji. Prvi so ustvarili celotno filmsko vesolje, v katero zvesti oboževalci vstopajo ob ogledu filmov, TV- serij ali stripov. Občutek je, da bodo te franšize večne, a tudi one imajo svoj konec. Tega pa še ni pričakovati v kratkem. O skrivnosti uspeha predvsem Marvelove franšize, o hollywoodski obsedenosti z njimi, o tem, ali franšizna utrujenost res obstaja ali ne, pa v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.
Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Ali inteligentnost podedujemo? Kaj pa čustvena inteligentnost?
Neveljaven email naslov