Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bo letošnji El Niño podiral rekorde?
Rekordne julijske temperature so nas kar temeljito segrele. Kljub ohladitvi konec meseca je letošnji julij vseeno najtoplejši v vsej zgodovini meritev. Zdi se, da se temperaturni rekordi in vremenski ekstremi vrstijo kar eden za drugim. In ni še konec. Letos se je v globalno vremensko zgodbo vmešal še el Niño. Pojav v Tihem oceanu vedno temeljito spremeni ustaljene vremenske vzorce po svetu in letošnji bo brez doma pustil opazen pečat. Po napovedih bo namreč – rekorden.
Kar nekaj zadnjih let je bilo v Tihem oceanu zatišje. Fanta zadnjih pet let ni bilo na spregled. El Niño namreč v španščini pomeni deček, tako pa pravijo tudi Jezuščku. El Niño se je namreč običajno pojavil okoli božiča. Letošnjega so strokovnjaki pri Ameriškem uradu za oceane in ozračje zaznali že meseca marca, kar pomeni, da je nenavadno zgoden.
Boaters need to be prepared for hurricane season. Learn what you can do: http://t.co/0cM8J7NHqe #CoastalSafety pic.twitter.com/fGt7wsQqJk
— NWS (@NWS) July 28, 2015
El Niña se sicer ne da napovedati, lahko se ga le izmeri. Njegov prihod napovejo nadpovprečno visoke temperature v ekvatorialnem delu Tihega oceana, ob zahodni obali Amerike. Zadnji močan, pravzaprav rekorden el Niño je bil v letih 1997/98, ko je temperatura vode po podatkih Ameriškega urada za oceane in atmosfero NOAA narastla za 2,3°C. Čeprav tokrat temperatura oceana morda ne bo toliko narastla, bo pa najverjetneje letošnji dolgotrajnejši in bi tako utegnil imeti celo še večji vpliv na vreme. Vsekakor smo trenutno šele na njegovem začetku in njegov vpliv se bo v polni meri pokazal šele prihodnje leto. Časa za podiranje rekordov je zato še dovolj.
Pri el Niñu gre za tesno povezavo med dogajanjem v oceanih in v atmosferi, pojasnjuje oceanograf prof.dr. Vlado Malačič. V običajnem letu v Tihem oceanu ob zahodni ameriški obali pihajo vetrovi ob ekvatorju proti zahodu, južno od ekvatorja pa proti severu, v obeh primerih pa odnašajo vodno maso proti Indoneziji, kjer se kopiči, zato se tam zračne mase intenzivno dvigajo ter prinašajo s seboj obilen dež. Obenem se ob ameriški obali na površino dvigajo globlje plasti hladnejše morske vode, ki je bogata s hranili. S tem je celotni prehranski verigi v Tihem oceanu zagotovljena izdatna hrana, ribičem pa bogat ulov. Zato ni presenetljivo, da so pojav el Niño prvi opazili perujski ribiči, kajti včasih bogatih ribjih jat preprosto ni bilo. V letu el Niña namreč pride do povišanja temperatur vode v ključnih predelih Tihega oceana, zato se zmanjša tudi moč vetrov, ki sicer odnašajo vodno maso proti zahodu, včasih pa ti celo spremenijo smer. Topla voda se tako zadržuje ob zahodni ameriški obali, hladna, s hranili bogata voda, pa ostaja v globinah. Poleg tega, da imajo v letih el Niña morski organizmi le malo hrane, se povsem spremenijo tudi vremenski vzorci.
Zračne mase se v letu el Niña dvigajo v zahodnem Tihem oceanu in območja tam so zato izpostavljena izdatnemu deževju, orkanom in poplavam. Na otočju Galapagos denimo pade tudi desetkrat več dežja kot sicer, tako da ga v le nekaj mesecih pade toliko kot sicer v več letih skupaj, izpostavlja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Močno deževje pričakujejo tudi v Kaliforniji, ki jo že dlje časa pesti huda suša, toda el Niño ji najverjetneje ne bo prinesel le olajšanja, zelo verjetne so namreč poplave, letos ni izključen niti kak orkan, ki ga sicer tako daleč na severu še niso videli. Drugod bodo posledice ravno obratne. Vzhodni Avstraliji, območju Amazonije in srednji Ameriki zaradi el Niña grozi suša.
#DidYouKnow The world's highest temperature ever recorded was 56.7 °C in the Death Valley on 10 July 1913. pic.twitter.com/JlK8sZ53Oe
— WMO | OMM (@WMOnews) July 22, 2015
Slovenija sicer ni neposredno izpostavljena vplivu el Niña, toda ker je globalno vreme tako prepleteno, bomo posledice skoraj zagotovo občutili. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da so leta el Niña značilno toplejša, pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. Toda že lansko leto, ko ni bilo el Niña, smo doživeli najtoplejše leto v zgodovini meteoroloških merjenj, poudarja. Letos pa je zaradi vpliva el Niña velika verjetnost, da bomo ta rekord še presegli. Ker naj bi bil tokratni el Niño dolgotrajen, obstaja celo možnost, da bo prihodnje leto še toplejše. El Niño bo učinke globalnega segrevanja ozračja le še stopnjeval.
El Niño je tesno povezan z dogajanjem v oceanih, saj ga napaja toplejša voda Tihega oceana. Oceani pa se segrevajo, poudarja Lučka Kajfež Bogataj. Še pred petimi leti je veljalo, da se oceani segrevajo le približno do globine 500 oziroma 700 metrov, da zaradi počasnih procesov segrevanje globlje še ni seglo. Novi podatki pa kažejo, da to ne drži in da se je ocean segrel že do globine 2 km.
Številke na prvi pogled sicer niso visoke. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je v 100 letih segrel za manj kot 1°C, podobno kot ozračje. Toda toplotna kapaciteta vode je bistveno večja kot pri zraku. V oceanih je zato uskladiščeno tisočkrat več toplote kot v drugih delih podnebnega sistema. To pomeni, da tudi če ta hip prenehamo z izpusti, se bodo podnebne spremembe nadaljevale. Odprto ostaja le vprašanje, kako hitro se bo ta toplota prenesla še na ozračje.
Toplejši oceani pa med drugim pomenijo tudi, da bo pojav el Niño, kadar se bo pojavil, intenzivnejši, vremenski pojavi, ki jih bo sprožil, pa še bolj ekstremni. Letos bo tako vreme nedvomno deležno še veliko pozornosti.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Bo letošnji El Niño podiral rekorde?
Rekordne julijske temperature so nas kar temeljito segrele. Kljub ohladitvi konec meseca je letošnji julij vseeno najtoplejši v vsej zgodovini meritev. Zdi se, da se temperaturni rekordi in vremenski ekstremi vrstijo kar eden za drugim. In ni še konec. Letos se je v globalno vremensko zgodbo vmešal še el Niño. Pojav v Tihem oceanu vedno temeljito spremeni ustaljene vremenske vzorce po svetu in letošnji bo brez doma pustil opazen pečat. Po napovedih bo namreč – rekorden.
Kar nekaj zadnjih let je bilo v Tihem oceanu zatišje. Fanta zadnjih pet let ni bilo na spregled. El Niño namreč v španščini pomeni deček, tako pa pravijo tudi Jezuščku. El Niño se je namreč običajno pojavil okoli božiča. Letošnjega so strokovnjaki pri Ameriškem uradu za oceane in ozračje zaznali že meseca marca, kar pomeni, da je nenavadno zgoden.
Boaters need to be prepared for hurricane season. Learn what you can do: http://t.co/0cM8J7NHqe #CoastalSafety pic.twitter.com/fGt7wsQqJk
— NWS (@NWS) July 28, 2015
El Niña se sicer ne da napovedati, lahko se ga le izmeri. Njegov prihod napovejo nadpovprečno visoke temperature v ekvatorialnem delu Tihega oceana, ob zahodni obali Amerike. Zadnji močan, pravzaprav rekorden el Niño je bil v letih 1997/98, ko je temperatura vode po podatkih Ameriškega urada za oceane in atmosfero NOAA narastla za 2,3°C. Čeprav tokrat temperatura oceana morda ne bo toliko narastla, bo pa najverjetneje letošnji dolgotrajnejši in bi tako utegnil imeti celo še večji vpliv na vreme. Vsekakor smo trenutno šele na njegovem začetku in njegov vpliv se bo v polni meri pokazal šele prihodnje leto. Časa za podiranje rekordov je zato še dovolj.
Pri el Niñu gre za tesno povezavo med dogajanjem v oceanih in v atmosferi, pojasnjuje oceanograf prof.dr. Vlado Malačič. V običajnem letu v Tihem oceanu ob zahodni ameriški obali pihajo vetrovi ob ekvatorju proti zahodu, južno od ekvatorja pa proti severu, v obeh primerih pa odnašajo vodno maso proti Indoneziji, kjer se kopiči, zato se tam zračne mase intenzivno dvigajo ter prinašajo s seboj obilen dež. Obenem se ob ameriški obali na površino dvigajo globlje plasti hladnejše morske vode, ki je bogata s hranili. S tem je celotni prehranski verigi v Tihem oceanu zagotovljena izdatna hrana, ribičem pa bogat ulov. Zato ni presenetljivo, da so pojav el Niño prvi opazili perujski ribiči, kajti včasih bogatih ribjih jat preprosto ni bilo. V letu el Niña namreč pride do povišanja temperatur vode v ključnih predelih Tihega oceana, zato se zmanjša tudi moč vetrov, ki sicer odnašajo vodno maso proti zahodu, včasih pa ti celo spremenijo smer. Topla voda se tako zadržuje ob zahodni ameriški obali, hladna, s hranili bogata voda, pa ostaja v globinah. Poleg tega, da imajo v letih el Niña morski organizmi le malo hrane, se povsem spremenijo tudi vremenski vzorci.
Zračne mase se v letu el Niña dvigajo v zahodnem Tihem oceanu in območja tam so zato izpostavljena izdatnemu deževju, orkanom in poplavam. Na otočju Galapagos denimo pade tudi desetkrat več dežja kot sicer, tako da ga v le nekaj mesecih pade toliko kot sicer v več letih skupaj, izpostavlja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Močno deževje pričakujejo tudi v Kaliforniji, ki jo že dlje časa pesti huda suša, toda el Niño ji najverjetneje ne bo prinesel le olajšanja, zelo verjetne so namreč poplave, letos ni izključen niti kak orkan, ki ga sicer tako daleč na severu še niso videli. Drugod bodo posledice ravno obratne. Vzhodni Avstraliji, območju Amazonije in srednji Ameriki zaradi el Niña grozi suša.
#DidYouKnow The world's highest temperature ever recorded was 56.7 °C in the Death Valley on 10 July 1913. pic.twitter.com/JlK8sZ53Oe
— WMO | OMM (@WMOnews) July 22, 2015
Slovenija sicer ni neposredno izpostavljena vplivu el Niña, toda ker je globalno vreme tako prepleteno, bomo posledice skoraj zagotovo občutili. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da so leta el Niña značilno toplejša, pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. Toda že lansko leto, ko ni bilo el Niña, smo doživeli najtoplejše leto v zgodovini meteoroloških merjenj, poudarja. Letos pa je zaradi vpliva el Niña velika verjetnost, da bomo ta rekord še presegli. Ker naj bi bil tokratni el Niño dolgotrajen, obstaja celo možnost, da bo prihodnje leto še toplejše. El Niño bo učinke globalnega segrevanja ozračja le še stopnjeval.
El Niño je tesno povezan z dogajanjem v oceanih, saj ga napaja toplejša voda Tihega oceana. Oceani pa se segrevajo, poudarja Lučka Kajfež Bogataj. Še pred petimi leti je veljalo, da se oceani segrevajo le približno do globine 500 oziroma 700 metrov, da zaradi počasnih procesov segrevanje globlje še ni seglo. Novi podatki pa kažejo, da to ne drži in da se je ocean segrel že do globine 2 km.
Številke na prvi pogled sicer niso visoke. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je v 100 letih segrel za manj kot 1°C, podobno kot ozračje. Toda toplotna kapaciteta vode je bistveno večja kot pri zraku. V oceanih je zato uskladiščeno tisočkrat več toplote kot v drugih delih podnebnega sistema. To pomeni, da tudi če ta hip prenehamo z izpusti, se bodo podnebne spremembe nadaljevale. Odprto ostaja le vprašanje, kako hitro se bo ta toplota prenesla še na ozračje.
Toplejši oceani pa med drugim pomenijo tudi, da bo pojav el Niño, kadar se bo pojavil, intenzivnejši, vremenski pojavi, ki jih bo sprožil, pa še bolj ekstremni. Letos bo tako vreme nedvomno deležno še veliko pozornosti.
Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih
Albert Camus: »Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.«
Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija
V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
Neveljaven email naslov