Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osupljiva spoznanja o osebnostnih lastnostih in čustvih živali
Ko je leta 1996 v živalskem vrtu v Chicagu triletni deček padel v ogrado z gorilami in v njej nezavesten obležal, so se obiskovalci ustrašili za njegovo življenje. Vendar brez potrebe. Ena od samic je dečka zaščitila pred samci, ga odnesla proti vratom ograde in ga nežno predala oskrbnikom živalskega vrta (Posnetek ob koncu članka.). Resnična zgodba, ki pa še zdaleč ni osamljena.
Najbolj razumemo tiste živali, s katerimi smo si blizu in jih lahko opazujemo. (dr. Miha Krofel)
Splošno mnenje je, da smo ljudje nekaj več od živali. Morda je to posledica vzgoje. Namesto tega bi morali na živali gledati kot na del vseh nas in se od njih učiti. (Tomaž Mihelič)
Po nekaterih ocenah je že odkritih in poimenovanih več kot 1,7 milijona rastlinskih in živalskih vrst, ki poseljujejo naš planet. Ljudje se uvrščamo v razred sesalcev - že samo v našem razredu je več kot 5.000 poznanih vrst. Številne živalske vrste so razvile kompleksne vedenjske vzorce in načine komunikacije, njihovo čustveno vedenje ni bistveno drugačno od človeškega.
Številne živalske vrste čutijo in izražajo čustva kot so veselje, jeza, hvaležnost, žalost. Sloni na primer dogodke doživljajo izrazito čustveno intenzivno. Izražajo številna čustva - med njimi tudi žalost - poznajo pojem smrti in žalujejo.
Slonja samica z mrtvorojenim mladičem.
foto: AnitaRitenour/ Flickr, cc
Slišimo o pričevanjih, kako so ljudi pred napadi morskih psov rešili delfini, pred utopitvijo kiti, pogoste so zgodbe o psih, ki so pomagali svojim gospodarjem. Znan je posnetek Slovenca Aleksandra Medveša, ki kaže, kako je medved v živalskem vrtu v Budimpešti rešil utapljajočo vrano. Na spletnem portalu YouTube si ga je ogledalo že več kot 19 milijonov ljudi.
Študije kažejo, da so živali sposobne sočutja, simpatije in empatije. Povedni so izsledki raziskave na opicah. Kadar so potegnile za vrv, so jih nagradili s hrano. Poteg ene od vrvi je pomenil več hrane – več nagrade, vendar pa so s tem hkrati povzročile elektrošok drugi opici. Ko so opice videle, kaj so povzročile s potegom vrvi, je dve tretjini opic raje povleklo tisto vrv, ki ni povzročila šoka, tudi če so zato dobile polovico manj nagrade. Kar ena tretjina opic pa več dni – tudi do 12 dni – ni več povlekla za nobeno vrv. Raziskovalci so preverjali zmožnost empatije.
Številne živalske vrste, med njimi ptiči in sesalci, so socialna bitja, živijo v skupnostih. Za življenje v skupnosti je prav gotovo pomembno tako izražanje čustev kot tudi njihovo razumevanje in pa učinkovita komunikacija. Le tako člani skupine (jate, tropa, družine) lahko razumejo ključna sporočila, pomembna za sobivanje in preživetje, ter izražajo lastne potrebe.
Delfini skrbijo drug za drugega in pomagajo ranjenim vrstnikom v skupini. (mag. Tilen Genov)
Vedenja živali in njihovih osebnostnih lastnosti, tudi inteligentnosti, ne bi smeli gledati »z našimi - človeškimi« očmi. (dr. Maksimiljana Marinšek)
Vedno več je znanega tudi o razvoju osebnosti živali – in tudi o tem, da nas na nekaterih področjih inteligentnosti nekatere vrste prekašajo. Evolucijski biologi pravijo, da imajo posamezne živali bolj razvite možgane od človeka. Da pa je naša težava v tem, da jih ne razumemo. Samo dejstvo, da jih ne razumemo in one ne nas, seveda ne govori za višjo ali nižjo inteligentnost.
O čustvenem življenju živali in njihovih osebnostnih lastnostih govorimo z jezikom ljudi, uporabljamo naše – človeške izraze. Naš pogled na živali je izrazito »človeški« Drugače morda ne znamo. Ali je prav to morda ključno za naše nerazumevanje drugih živalskih vrst? Morda tudi za naš občutek večvrednosti, za našo aroganco?
O novejših spoznanj o inteligentnosti nekaterih živalskih vrst in njihovem čustvenem življenju razmišljajo psihologinja dr. Maksimiljana Marinšek, terapevtka z živalmi, ornitolog Tomaž Mihelič z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in biologa mag. Tilen Genov, raziskovalec na Univerzi na Primorskem in predsednik društva Morigenos ter dr. Miha Krofel, z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Osupljiva spoznanja o osebnostnih lastnostih in čustvih živali
Ko je leta 1996 v živalskem vrtu v Chicagu triletni deček padel v ogrado z gorilami in v njej nezavesten obležal, so se obiskovalci ustrašili za njegovo življenje. Vendar brez potrebe. Ena od samic je dečka zaščitila pred samci, ga odnesla proti vratom ograde in ga nežno predala oskrbnikom živalskega vrta (Posnetek ob koncu članka.). Resnična zgodba, ki pa še zdaleč ni osamljena.
Najbolj razumemo tiste živali, s katerimi smo si blizu in jih lahko opazujemo. (dr. Miha Krofel)
Splošno mnenje je, da smo ljudje nekaj več od živali. Morda je to posledica vzgoje. Namesto tega bi morali na živali gledati kot na del vseh nas in se od njih učiti. (Tomaž Mihelič)
Po nekaterih ocenah je že odkritih in poimenovanih več kot 1,7 milijona rastlinskih in živalskih vrst, ki poseljujejo naš planet. Ljudje se uvrščamo v razred sesalcev - že samo v našem razredu je več kot 5.000 poznanih vrst. Številne živalske vrste so razvile kompleksne vedenjske vzorce in načine komunikacije, njihovo čustveno vedenje ni bistveno drugačno od človeškega.
Številne živalske vrste čutijo in izražajo čustva kot so veselje, jeza, hvaležnost, žalost. Sloni na primer dogodke doživljajo izrazito čustveno intenzivno. Izražajo številna čustva - med njimi tudi žalost - poznajo pojem smrti in žalujejo.
Slonja samica z mrtvorojenim mladičem.
foto: AnitaRitenour/ Flickr, cc
Slišimo o pričevanjih, kako so ljudi pred napadi morskih psov rešili delfini, pred utopitvijo kiti, pogoste so zgodbe o psih, ki so pomagali svojim gospodarjem. Znan je posnetek Slovenca Aleksandra Medveša, ki kaže, kako je medved v živalskem vrtu v Budimpešti rešil utapljajočo vrano. Na spletnem portalu YouTube si ga je ogledalo že več kot 19 milijonov ljudi.
Študije kažejo, da so živali sposobne sočutja, simpatije in empatije. Povedni so izsledki raziskave na opicah. Kadar so potegnile za vrv, so jih nagradili s hrano. Poteg ene od vrvi je pomenil več hrane – več nagrade, vendar pa so s tem hkrati povzročile elektrošok drugi opici. Ko so opice videle, kaj so povzročile s potegom vrvi, je dve tretjini opic raje povleklo tisto vrv, ki ni povzročila šoka, tudi če so zato dobile polovico manj nagrade. Kar ena tretjina opic pa več dni – tudi do 12 dni – ni več povlekla za nobeno vrv. Raziskovalci so preverjali zmožnost empatije.
Številne živalske vrste, med njimi ptiči in sesalci, so socialna bitja, živijo v skupnostih. Za življenje v skupnosti je prav gotovo pomembno tako izražanje čustev kot tudi njihovo razumevanje in pa učinkovita komunikacija. Le tako člani skupine (jate, tropa, družine) lahko razumejo ključna sporočila, pomembna za sobivanje in preživetje, ter izražajo lastne potrebe.
Delfini skrbijo drug za drugega in pomagajo ranjenim vrstnikom v skupini. (mag. Tilen Genov)
Vedenja živali in njihovih osebnostnih lastnosti, tudi inteligentnosti, ne bi smeli gledati »z našimi - človeškimi« očmi. (dr. Maksimiljana Marinšek)
Vedno več je znanega tudi o razvoju osebnosti živali – in tudi o tem, da nas na nekaterih področjih inteligentnosti nekatere vrste prekašajo. Evolucijski biologi pravijo, da imajo posamezne živali bolj razvite možgane od človeka. Da pa je naša težava v tem, da jih ne razumemo. Samo dejstvo, da jih ne razumemo in one ne nas, seveda ne govori za višjo ali nižjo inteligentnost.
O čustvenem življenju živali in njihovih osebnostnih lastnostih govorimo z jezikom ljudi, uporabljamo naše – človeške izraze. Naš pogled na živali je izrazito »človeški« Drugače morda ne znamo. Ali je prav to morda ključno za naše nerazumevanje drugih živalskih vrst? Morda tudi za naš občutek večvrednosti, za našo aroganco?
O novejših spoznanj o inteligentnosti nekaterih živalskih vrst in njihovem čustvenem življenju razmišljajo psihologinja dr. Maksimiljana Marinšek, terapevtka z živalmi, ornitolog Tomaž Mihelič z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in biologa mag. Tilen Genov, raziskovalec na Univerzi na Primorskem in predsednik društva Morigenos ter dr. Miha Krofel, z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?
Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.
Pred tremi leti se je zgodilo nepredstavljivo. Svet se je ustavil, države so ena za drugo uvedle stroga zaprtja, karantene, šolo in delo na daljavo. Družbeno in družabno življenje se je iz resničnega sveta preselilo za zaslone, kar je vplivalo tudi na intimna in partnerska življenja ljudi in hkrati razkrilo, da imajo različne družbe in kulture različne odnose do intimnosti, partnerstva, spolnosti in seksualnosti. V tokratni Intelekti raziskujemo vpliv kulture na človeško intimnost in seksualnost. Na Kongresu Evropskega združenja za spolno medicino, ki je letos prvič po izbruhu covidu potekal v živo, smo se pred mesecem dni v Rotterdamu pogovarjali z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki seksologije in spolne medicine. V tokratni oddaji boste slišali tri strokovnjakainje, ki se vsaka s svojega zornega kota soočajo s težavami, ki jih povzroča nezmožnost različnih kultur in religijskih tradicij, da bi iskreno, odprto in na znanosti utemeljeno govorile o človekovi seksualnosti. Pogovori z njimi bodo izhodišče za pojasnila o spolnosti in seksulnosti z religiološkega in socialno psihološkega zornega kota. Vabljeni k poslušanju.
"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj je potrebno negovati tudi kolektivni spomin na boleča in travmatična poglavja naše kulturno-zgodovinske dediščine in kako to kar najbolje storiti?
Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.
V času vse večjega pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj stanovanjske zadruge predstavljajo primerno alternativo. Pobudniki vidijo stanovanjske zadruge v prvi vrsti kot način solidarnega reševanja stanovanjske problematike, ki pa hkrati odgovarja na sodobne družbene izzive. Skozi stanovanjsko skupnost rešujejo problem osamljenosti starejših in mlajših ter spodbujajo premisleke in reorganizacijo praks skrbstvenega dela. Nenazadnje pa se zadruge po svetu kažejo kot izjemno uspešne v oblikovanju bolj trajnostnega bivanja. Kdaj bodo sodobne stanovanjske zadruge zaživele tudi pri nas? V tokratni Intelekti, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Tajnost podatkov in pestra paleta finančnih instrumentov, pogosto na meji ali onkraj legalnosti, so ključ do odtekanja bogastva na račune peščice.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.
V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.
Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?
Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?
Neveljaven email naslov
