Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osupljiva spoznanja o osebnostnih lastnostih in čustvih živali
Ko je leta 1996 v živalskem vrtu v Chicagu triletni deček padel v ogrado z gorilami in v njej nezavesten obležal, so se obiskovalci ustrašili za njegovo življenje. Vendar brez potrebe. Ena od samic je dečka zaščitila pred samci, ga odnesla proti vratom ograde in ga nežno predala oskrbnikom živalskega vrta (Posnetek ob koncu članka.). Resnična zgodba, ki pa še zdaleč ni osamljena.
Najbolj razumemo tiste živali, s katerimi smo si blizu in jih lahko opazujemo. (dr. Miha Krofel)
Splošno mnenje je, da smo ljudje nekaj več od živali. Morda je to posledica vzgoje. Namesto tega bi morali na živali gledati kot na del vseh nas in se od njih učiti. (Tomaž Mihelič)
Po nekaterih ocenah je že odkritih in poimenovanih več kot 1,7 milijona rastlinskih in živalskih vrst, ki poseljujejo naš planet. Ljudje se uvrščamo v razred sesalcev - že samo v našem razredu je več kot 5.000 poznanih vrst. Številne živalske vrste so razvile kompleksne vedenjske vzorce in načine komunikacije, njihovo čustveno vedenje ni bistveno drugačno od človeškega.
Številne živalske vrste čutijo in izražajo čustva kot so veselje, jeza, hvaležnost, žalost. Sloni na primer dogodke doživljajo izrazito čustveno intenzivno. Izražajo številna čustva - med njimi tudi žalost - poznajo pojem smrti in žalujejo.
Slonja samica z mrtvorojenim mladičem.
foto: AnitaRitenour/ Flickr, cc
Slišimo o pričevanjih, kako so ljudi pred napadi morskih psov rešili delfini, pred utopitvijo kiti, pogoste so zgodbe o psih, ki so pomagali svojim gospodarjem. Znan je posnetek Slovenca Aleksandra Medveša, ki kaže, kako je medved v živalskem vrtu v Budimpešti rešil utapljajočo vrano. Na spletnem portalu YouTube si ga je ogledalo že več kot 19 milijonov ljudi.
Študije kažejo, da so živali sposobne sočutja, simpatije in empatije. Povedni so izsledki raziskave na opicah. Kadar so potegnile za vrv, so jih nagradili s hrano. Poteg ene od vrvi je pomenil več hrane – več nagrade, vendar pa so s tem hkrati povzročile elektrošok drugi opici. Ko so opice videle, kaj so povzročile s potegom vrvi, je dve tretjini opic raje povleklo tisto vrv, ki ni povzročila šoka, tudi če so zato dobile polovico manj nagrade. Kar ena tretjina opic pa več dni – tudi do 12 dni – ni več povlekla za nobeno vrv. Raziskovalci so preverjali zmožnost empatije.
Številne živalske vrste, med njimi ptiči in sesalci, so socialna bitja, živijo v skupnostih. Za življenje v skupnosti je prav gotovo pomembno tako izražanje čustev kot tudi njihovo razumevanje in pa učinkovita komunikacija. Le tako člani skupine (jate, tropa, družine) lahko razumejo ključna sporočila, pomembna za sobivanje in preživetje, ter izražajo lastne potrebe.
Delfini skrbijo drug za drugega in pomagajo ranjenim vrstnikom v skupini. (mag. Tilen Genov)
Vedenja živali in njihovih osebnostnih lastnosti, tudi inteligentnosti, ne bi smeli gledati »z našimi - človeškimi« očmi. (dr. Maksimiljana Marinšek)
Vedno več je znanega tudi o razvoju osebnosti živali – in tudi o tem, da nas na nekaterih področjih inteligentnosti nekatere vrste prekašajo. Evolucijski biologi pravijo, da imajo posamezne živali bolj razvite možgane od človeka. Da pa je naša težava v tem, da jih ne razumemo. Samo dejstvo, da jih ne razumemo in one ne nas, seveda ne govori za višjo ali nižjo inteligentnost.
O čustvenem življenju živali in njihovih osebnostnih lastnostih govorimo z jezikom ljudi, uporabljamo naše – človeške izraze. Naš pogled na živali je izrazito »človeški« Drugače morda ne znamo. Ali je prav to morda ključno za naše nerazumevanje drugih živalskih vrst? Morda tudi za naš občutek večvrednosti, za našo aroganco?
O novejših spoznanj o inteligentnosti nekaterih živalskih vrst in njihovem čustvenem življenju razmišljajo psihologinja dr. Maksimiljana Marinšek, terapevtka z živalmi, ornitolog Tomaž Mihelič z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in biologa mag. Tilen Genov, raziskovalec na Univerzi na Primorskem in predsednik društva Morigenos ter dr. Miha Krofel, z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Osupljiva spoznanja o osebnostnih lastnostih in čustvih živali
Ko je leta 1996 v živalskem vrtu v Chicagu triletni deček padel v ogrado z gorilami in v njej nezavesten obležal, so se obiskovalci ustrašili za njegovo življenje. Vendar brez potrebe. Ena od samic je dečka zaščitila pred samci, ga odnesla proti vratom ograde in ga nežno predala oskrbnikom živalskega vrta (Posnetek ob koncu članka.). Resnična zgodba, ki pa še zdaleč ni osamljena.
Najbolj razumemo tiste živali, s katerimi smo si blizu in jih lahko opazujemo. (dr. Miha Krofel)
Splošno mnenje je, da smo ljudje nekaj več od živali. Morda je to posledica vzgoje. Namesto tega bi morali na živali gledati kot na del vseh nas in se od njih učiti. (Tomaž Mihelič)
Po nekaterih ocenah je že odkritih in poimenovanih več kot 1,7 milijona rastlinskih in živalskih vrst, ki poseljujejo naš planet. Ljudje se uvrščamo v razred sesalcev - že samo v našem razredu je več kot 5.000 poznanih vrst. Številne živalske vrste so razvile kompleksne vedenjske vzorce in načine komunikacije, njihovo čustveno vedenje ni bistveno drugačno od človeškega.
Številne živalske vrste čutijo in izražajo čustva kot so veselje, jeza, hvaležnost, žalost. Sloni na primer dogodke doživljajo izrazito čustveno intenzivno. Izražajo številna čustva - med njimi tudi žalost - poznajo pojem smrti in žalujejo.
Slonja samica z mrtvorojenim mladičem.
foto: AnitaRitenour/ Flickr, cc
Slišimo o pričevanjih, kako so ljudi pred napadi morskih psov rešili delfini, pred utopitvijo kiti, pogoste so zgodbe o psih, ki so pomagali svojim gospodarjem. Znan je posnetek Slovenca Aleksandra Medveša, ki kaže, kako je medved v živalskem vrtu v Budimpešti rešil utapljajočo vrano. Na spletnem portalu YouTube si ga je ogledalo že več kot 19 milijonov ljudi.
Študije kažejo, da so živali sposobne sočutja, simpatije in empatije. Povedni so izsledki raziskave na opicah. Kadar so potegnile za vrv, so jih nagradili s hrano. Poteg ene od vrvi je pomenil več hrane – več nagrade, vendar pa so s tem hkrati povzročile elektrošok drugi opici. Ko so opice videle, kaj so povzročile s potegom vrvi, je dve tretjini opic raje povleklo tisto vrv, ki ni povzročila šoka, tudi če so zato dobile polovico manj nagrade. Kar ena tretjina opic pa več dni – tudi do 12 dni – ni več povlekla za nobeno vrv. Raziskovalci so preverjali zmožnost empatije.
Številne živalske vrste, med njimi ptiči in sesalci, so socialna bitja, živijo v skupnostih. Za življenje v skupnosti je prav gotovo pomembno tako izražanje čustev kot tudi njihovo razumevanje in pa učinkovita komunikacija. Le tako člani skupine (jate, tropa, družine) lahko razumejo ključna sporočila, pomembna za sobivanje in preživetje, ter izražajo lastne potrebe.
Delfini skrbijo drug za drugega in pomagajo ranjenim vrstnikom v skupini. (mag. Tilen Genov)
Vedenja živali in njihovih osebnostnih lastnosti, tudi inteligentnosti, ne bi smeli gledati »z našimi - človeškimi« očmi. (dr. Maksimiljana Marinšek)
Vedno več je znanega tudi o razvoju osebnosti živali – in tudi o tem, da nas na nekaterih področjih inteligentnosti nekatere vrste prekašajo. Evolucijski biologi pravijo, da imajo posamezne živali bolj razvite možgane od človeka. Da pa je naša težava v tem, da jih ne razumemo. Samo dejstvo, da jih ne razumemo in one ne nas, seveda ne govori za višjo ali nižjo inteligentnost.
O čustvenem življenju živali in njihovih osebnostnih lastnostih govorimo z jezikom ljudi, uporabljamo naše – človeške izraze. Naš pogled na živali je izrazito »človeški« Drugače morda ne znamo. Ali je prav to morda ključno za naše nerazumevanje drugih živalskih vrst? Morda tudi za naš občutek večvrednosti, za našo aroganco?
O novejših spoznanj o inteligentnosti nekaterih živalskih vrst in njihovem čustvenem življenju razmišljajo psihologinja dr. Maksimiljana Marinšek, terapevtka z živalmi, ornitolog Tomaž Mihelič z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in biologa mag. Tilen Genov, raziskovalec na Univerzi na Primorskem in predsednik društva Morigenos ter dr. Miha Krofel, z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec
Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?
Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico
Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.
Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.
Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž
Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.
Po konservativnih ocenah vsak deseti človek trpi za anksioznimi motnjami, anksioznost pa sodi med najpogostejše psihološke težave tudi v obdobju šolanja. Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.
V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.
V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.
Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora?
Če pogledamo seznam najuspešnejših filmov v zadnjem desetletju, ki so v kinematografe prinesli največ denarja, kaj hitro opazimo rdečo nit: po večini gre za franšize, ki spadajo k blagovni znamki Marvel, DC Comics, Vojna zvezd in Transformerji. Prvi so ustvarili celotno filmsko vesolje, v katero zvesti oboževalci vstopajo ob ogledu filmov, TV- serij ali stripov. Občutek je, da bodo te franšize večne, a tudi one imajo svoj konec. Tega pa še ni pričakovati v kratkem. O skrivnosti uspeha predvsem Marvelove franšize, o hollywoodski obsedenosti z njimi, o tem, ali franšizna utrujenost res obstaja ali ne, pa v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.
Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Ali inteligentnost podedujemo? Kaj pa čustvena inteligentnost?
Neveljaven email naslov
