Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Biotehnologija je v svetu nedvomno v velikem razmahu. Poznamo orodja in metode, ki omogočajo natančne posege v genski zapis organizmov, in kot vse, kar ljudje znamo početi, to tudi počnemo. Ker so praktično vse potrebne informacije dostopne na svetovnem spletu in ker je potrebna oprema cenovno vse bolj dostopna, se je biotehnologija iz akademskih krogov in laboratorijev industrije ali vojske razširila tudi v domače garaže ali javne laboratorije lokalnih skupnosti. Seveda to velja predvsem za Združene države Amerike, čeprav je nekaj tovrstnih laboratorijev najti tudi v zahodni Evropi. Pa vendarle, spreminjanje genskega zapisa organizmov načeloma ni več zgolj v domeni institucij. Zato nekateri v biohekerstvu vidijo določen emancipatorni potencial, neke vrste demokratizacijo znanosti ali pa prostor za bolj svobodno uporabo idej, ki v bolj formalnih okvirih ne bi bile deležne prave pozornosti.
Osnovna oprema, ki jo potrebuješ za gensko spreminjanje posameznih celic, preprostih organizmov ali denimo kvasovk se rabljena dobi že za nekaj tisoč evrov. Na spletu so vse potrebne informacije, kakšne so metode za spreminjanje genskega zapisa. "Tehnologija je toliko napredovala, da se da marsikaj kupiti od proizvajalcev. Če želite imeti nek sintetični gen, ga lahko naročite in vam ga v nekaj tednih dostavijo. Cena je trenutno 30 centov na bazni par," razlaga vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem institutu dr. Roman Jerala. To pomeni, da lahko potrebne gene, ki kodirajo določen protein, dobite za nekaj sto evrov. Cene za garažno biohekerstvo torej nikakor niso vrtoglave.
To je nedvomno gonilo živahnega razvoja, ki ga je doživela t.i. »naredi si sam biologija« v zadnjem desetletju. Seveda so tu daleč spredaj Združene države Amerike, ki so rojstni kraj sintezne biologije in kjer so tudi s pomočjo tekmovanja iGem (International Genetically Engineered Machine) sintezno biologijo močno popularizirali pri generacijah študentov in dijakov. Prav na tem tekmovanju pa so najvišje nagrade pod mentorstvom dr. Romana Jerala vrsto let pobirali tudi slovenski študenti. Nekaj zelo resnega navdušenja za to področje znanosti je nedvomno tudi pri nas. Razlika je predvsem v obsegu, torej v številu ljudi, ki se s tem ukvarjajo, in v odnosu do tega področja. Biohekerstvo oziroma biotehnologija zunaj formalnih okvirov institucij ima v ZDA preprosto boljše pogoje.
"Družbena stvarnost je taka, da v Evropi nekdo, ki ima dober projekt, pa ni vezan na določeno institucijo, z njim relativno težko prodre. Mogoče je genska tehnologija pri tem na prvem mestu. Najbolj se ljudje bojijo, da bi kdo kaj naredil z geni," razlaga dr. Marko Dolinar s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Kljub temu, da je vse pravzaprav dostopno na spletu, pa vendarle biotehnologija ni preprosto delo in brez velike količine znanja je le malo verjetno, da boš prišel do rezultata. Tako v uradnih laboratorijih, še bolj pa v garaži ali neformalnem laboratoriju lokalne skupnosti delo neprestano spremljajo neuspeli poskusi. Domet tega, kar se v biohekerskem laboratoriju dejansko da narediti, je po prepričanju dr. Romana Jerala na nivoju študentskih poizkusov. Kakšen uspešen poseg bi sicer lahko imel določeno uporabno in tudi komercialno vrednost, resnega znanstvenega preboja pa tu po njegovem mnenju ne gre pričakovati.
Iz istega razloga tudi ni nevarnosti, da bi biohekerji ustvarili nekaj potencialno nevarnega. Delovanje biohekerjev v ZDA je nekaj let spremljal tudi FBI. Toda biohekerski laboratoriji se večinoma držijo pravil glede varnosti in ravnanja z odpadki, poleg tega pa po prepričanju dr. Marka Dolinarja laboratorijski organizmi niso več sposobni za boj za preživetje v naravnem okolju. Scenarij o pobeglem gensko spremenjenem organizmu, ki bi pustošil po planetu, je tako bolj stvar znanstvene fantastike.
Vseeno strahovi ostajajo. Ljudje se po mnenju strokovnjakov nerazumljivo bojimo ciljanih genskih sprememb na enem samem genu, prav nobenih zadržkov pa nimamo do obsežnih mutacij, ki spremljajo načrtno selekcijo. Tu se po mnenju intermedijske umetnice in doktorice biomedicine Špele Petrič odpira še en problematičen vidik tega, da je razpravo o gensko spremenjenih organizmov v javnosti v prvi vrsti obvladuje strah pred njimi. »Javnost je zaradi lobiranja preprosto proti in ni zares seznanjena s kompleksnostjo tega področja. Od primera do primera so tveganja različna. Zdi se mi, da se na žalost demonizira neke postopke in se površinsko in z enim zamahom odslovi temo, ki ne samo da ima potencial, ampak je neizbežna." Biotehnologija je namreč tu. Razvili smo orodja in nedvomno jih bomo uporabljali. Biotehnologija ima velik pozitivni potencial in z njo se lahko naredi marsikaj koristnega. Vprašanje pa je, kdo bo to počel in na kakšen način. S preprostim zavračanjem tehnologije, se odločitve glede tega selijo predvsem v domeno korporacij in vojske, je mnenja dr. Špela Petrič.
Tu bi k odpiranju polja lahko pripomoglo tudi biohekerstvo, ki bi lahko približalo področje širšemu krogu ljudi in ki bi gradilo na podobno demokratično zastavljenih premisah kot računalniški hekerji pred desetletji. Dr. Toni Pustovrh s Centra za proučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede tudi biohekerstvu napoveduje podobno svetlo prihodnost. »Mislim, da lahko potegnemo določeno analogijo z zametki računalništva in s prvim kodiranjem s tistimi prvimi računalniki. Zdaj smo res na zelo zgodnji stopnji, ampak se stvari hitro spreminjajo. V povezavi z drugimi tehnologijami se bodo zmogljivosti povečale. Razvijajo se 3D tiskalniki, ki se jih že uporablja za tiskanje bioloških struktur. Na presečišču se srečujejo različne tehnologije in z razvojem ene napreduje tudi druga. Mislim, da gre za začetek podobne revolucije, kot jo je prineslo računalništvo.«
Biohekerji in biohekerstvo bodo tako kot biotehnologija del naše prihodnosti. S seboj prinašajo kot vsaka sveža tehnologija svoje izzive, s katerimi se bomo - hočeš nočeš - morali ukvarjati.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Biotehnologija je v svetu nedvomno v velikem razmahu. Poznamo orodja in metode, ki omogočajo natančne posege v genski zapis organizmov, in kot vse, kar ljudje znamo početi, to tudi počnemo. Ker so praktično vse potrebne informacije dostopne na svetovnem spletu in ker je potrebna oprema cenovno vse bolj dostopna, se je biotehnologija iz akademskih krogov in laboratorijev industrije ali vojske razširila tudi v domače garaže ali javne laboratorije lokalnih skupnosti. Seveda to velja predvsem za Združene države Amerike, čeprav je nekaj tovrstnih laboratorijev najti tudi v zahodni Evropi. Pa vendarle, spreminjanje genskega zapisa organizmov načeloma ni več zgolj v domeni institucij. Zato nekateri v biohekerstvu vidijo določen emancipatorni potencial, neke vrste demokratizacijo znanosti ali pa prostor za bolj svobodno uporabo idej, ki v bolj formalnih okvirih ne bi bile deležne prave pozornosti.
Osnovna oprema, ki jo potrebuješ za gensko spreminjanje posameznih celic, preprostih organizmov ali denimo kvasovk se rabljena dobi že za nekaj tisoč evrov. Na spletu so vse potrebne informacije, kakšne so metode za spreminjanje genskega zapisa. "Tehnologija je toliko napredovala, da se da marsikaj kupiti od proizvajalcev. Če želite imeti nek sintetični gen, ga lahko naročite in vam ga v nekaj tednih dostavijo. Cena je trenutno 30 centov na bazni par," razlaga vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem institutu dr. Roman Jerala. To pomeni, da lahko potrebne gene, ki kodirajo določen protein, dobite za nekaj sto evrov. Cene za garažno biohekerstvo torej nikakor niso vrtoglave.
To je nedvomno gonilo živahnega razvoja, ki ga je doživela t.i. »naredi si sam biologija« v zadnjem desetletju. Seveda so tu daleč spredaj Združene države Amerike, ki so rojstni kraj sintezne biologije in kjer so tudi s pomočjo tekmovanja iGem (International Genetically Engineered Machine) sintezno biologijo močno popularizirali pri generacijah študentov in dijakov. Prav na tem tekmovanju pa so najvišje nagrade pod mentorstvom dr. Romana Jerala vrsto let pobirali tudi slovenski študenti. Nekaj zelo resnega navdušenja za to področje znanosti je nedvomno tudi pri nas. Razlika je predvsem v obsegu, torej v številu ljudi, ki se s tem ukvarjajo, in v odnosu do tega področja. Biohekerstvo oziroma biotehnologija zunaj formalnih okvirov institucij ima v ZDA preprosto boljše pogoje.
"Družbena stvarnost je taka, da v Evropi nekdo, ki ima dober projekt, pa ni vezan na določeno institucijo, z njim relativno težko prodre. Mogoče je genska tehnologija pri tem na prvem mestu. Najbolj se ljudje bojijo, da bi kdo kaj naredil z geni," razlaga dr. Marko Dolinar s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Kljub temu, da je vse pravzaprav dostopno na spletu, pa vendarle biotehnologija ni preprosto delo in brez velike količine znanja je le malo verjetno, da boš prišel do rezultata. Tako v uradnih laboratorijih, še bolj pa v garaži ali neformalnem laboratoriju lokalne skupnosti delo neprestano spremljajo neuspeli poskusi. Domet tega, kar se v biohekerskem laboratoriju dejansko da narediti, je po prepričanju dr. Romana Jerala na nivoju študentskih poizkusov. Kakšen uspešen poseg bi sicer lahko imel določeno uporabno in tudi komercialno vrednost, resnega znanstvenega preboja pa tu po njegovem mnenju ne gre pričakovati.
Iz istega razloga tudi ni nevarnosti, da bi biohekerji ustvarili nekaj potencialno nevarnega. Delovanje biohekerjev v ZDA je nekaj let spremljal tudi FBI. Toda biohekerski laboratoriji se večinoma držijo pravil glede varnosti in ravnanja z odpadki, poleg tega pa po prepričanju dr. Marka Dolinarja laboratorijski organizmi niso več sposobni za boj za preživetje v naravnem okolju. Scenarij o pobeglem gensko spremenjenem organizmu, ki bi pustošil po planetu, je tako bolj stvar znanstvene fantastike.
Vseeno strahovi ostajajo. Ljudje se po mnenju strokovnjakov nerazumljivo bojimo ciljanih genskih sprememb na enem samem genu, prav nobenih zadržkov pa nimamo do obsežnih mutacij, ki spremljajo načrtno selekcijo. Tu se po mnenju intermedijske umetnice in doktorice biomedicine Špele Petrič odpira še en problematičen vidik tega, da je razpravo o gensko spremenjenih organizmov v javnosti v prvi vrsti obvladuje strah pred njimi. »Javnost je zaradi lobiranja preprosto proti in ni zares seznanjena s kompleksnostjo tega področja. Od primera do primera so tveganja različna. Zdi se mi, da se na žalost demonizira neke postopke in se površinsko in z enim zamahom odslovi temo, ki ne samo da ima potencial, ampak je neizbežna." Biotehnologija je namreč tu. Razvili smo orodja in nedvomno jih bomo uporabljali. Biotehnologija ima velik pozitivni potencial in z njo se lahko naredi marsikaj koristnega. Vprašanje pa je, kdo bo to počel in na kakšen način. S preprostim zavračanjem tehnologije, se odločitve glede tega selijo predvsem v domeno korporacij in vojske, je mnenja dr. Špela Petrič.
Tu bi k odpiranju polja lahko pripomoglo tudi biohekerstvo, ki bi lahko približalo področje širšemu krogu ljudi in ki bi gradilo na podobno demokratično zastavljenih premisah kot računalniški hekerji pred desetletji. Dr. Toni Pustovrh s Centra za proučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede tudi biohekerstvu napoveduje podobno svetlo prihodnost. »Mislim, da lahko potegnemo določeno analogijo z zametki računalništva in s prvim kodiranjem s tistimi prvimi računalniki. Zdaj smo res na zelo zgodnji stopnji, ampak se stvari hitro spreminjajo. V povezavi z drugimi tehnologijami se bodo zmogljivosti povečale. Razvijajo se 3D tiskalniki, ki se jih že uporablja za tiskanje bioloških struktur. Na presečišču se srečujejo različne tehnologije in z razvojem ene napreduje tudi druga. Mislim, da gre za začetek podobne revolucije, kot jo je prineslo računalništvo.«
Biohekerji in biohekerstvo bodo tako kot biotehnologija del naše prihodnosti. S seboj prinašajo kot vsaka sveža tehnologija svoje izzive, s katerimi se bomo - hočeš nočeš - morali ukvarjati.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU
Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.
Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?
Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.
Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne
Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.
Neveljaven email naslov