Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čigave so človekove pravice?

17.11.2015


Čigave pravzaprav so človekove pravice? – Na prvi pogled se zdi odgovor samoumeven: to so vendar pravice, ki ne glede na okoliščine neodtujljivo pripadajo vsaki posameznici, vsakemu posamezniku. Toda konkretne zgodovinske izkušnje nas učijo, da so tovrstne samoumevnosti lahko sila varljive. Biografi, na primer, ugotavljajo, da je Thomas Jefferson, tretji predsednik Združenih držav, v svojem dolgem življenju posedoval kakih 600 sužnjev. To na prvi pogled ni prav presenetljivo, saj je možak prihajal z ameriškega poljedelskega juga, katerega ekonomija je temeljila na izkoriščanju suženjske delovne sile. Toda vsestransko razgledani Jefferson je bil obenem tudi poglavitni avtor ameriške deklaracije o neodvisnosti – dokumenta, kjer je med drugim visokoleteče rečeno, da imajo ob rojstvu prav vsi ljudje pravico do življenja, svobode in zasledovanja sreče. Jefferson je torej pisal, kakor da so človekove pravice univerzalne in inherentne, živel pa je, kakor da veljajo le za belopolte.

Pa, seveda, Jefferson še zdaleč ni edini, ki je v kontekstu človekovih pravic, njihovega dometa in veljavnosti, prakticiral – z Georgeom Orwellom rečeno – nekakšno obliko »dvomišljenja«. Tudi v današnji družbi namreč dobro poznamo podobne ideološke salte in piruete. 14. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov, denimo, pravi, da ima vsakdo pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem, a ko smo soočeni s sirskimi begunci na svojih mejah, nenadoma nismo prepričani, ali jih res lahko opišemo z besedo »vsakdo«. Podobno je z debato o družinskem zakoniku. 14. člen Ustave sicer pravi, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino, a ob misli, da bi homoseksualce pravno dejansko izenačili s heteroseksualci, močno oklevamo.

So človekove pravice le prazne besede?

Ali vse to pomeni, da so bile človekove pravice sprejete s figo v žepu in da pametneje ravna tisti, ki ne naseda njihovemu visokemu idealizmu? – Dr. Igor Pribac, predavatelj na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, takšno stališče zavrača. Po njegovem prepričanju namreč natanko ta idealizem proizvaja realne in otipljive družbene učinke:

Koncept človekovih pravic je najpomembnejša ideja, ki smo jo nasledili iz razsvetljenstva. Na njej vendarle sloni moderen koncept liberalne, demokratične države. To je tudi tista ključna ideja, ki povezuje vse nacije Zahoda; to je naša skupna vrednotna osnova. Mi smo civilizacija človekovih pravic. Če jih izgubimo, izgubimo temelj, na katerem stojimo.

Seveda pa idealizem, vpisan v koncept človekovih pravic, sam po sebi še ne zadošča. Pomembno je tudi, kako te pravice implementiramo v vsakdanji praksi. V tem kontekstu dr. Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da gredo človekove pravice, ki so resnično vredne svojega imena, vedno vštric s pravno državo:

Če naj človekove pravice obstajajo kot realnost, potem morate imeti institucionalno jamstvo. Hočem reči: jasno je, da se vseskozi dogajajo kršitve tega, kar piše v zakonih ali pa v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zato je ključnega pomena, ali imamo na voljo učinkovito varstvo s strani pravne države. Se pravi, pomembno je vedeti, ali se sploh lahko obrnem na pravosodje in terjam, da se kršitev odpravi, da je pravici zadoščeno. Še več; ob tem potrebujem tudi varnostne organe, ki mi učinkovito zagotavljajo elementarno varnost, ter delujoče institucije socialne države. Če vsega tega ni, če ni pravne države z varnostnimi in socialnimi dodatki, potem o človekovih pravicah v praksi pač ni mogoče govoriti.

Kaj ogroža človekove pravice danes

A stvari so po mnenju dr. Kovačiča še bolj kompleksne. Lahko imamo namreč državo, ki je pravna, ki zagotavlja elementarno varnost pred nasiljem in ekonomskim izkoriščanjem, pa so v njej človekove pravice vendarle ogrožene. Če bo predlog predsednika Hollanda o uvedbi trimesečnega izrednega stanja – gre za ukrep, ki naj bi Franciji po napadih 13. 11. omogočil učinkovit spopad z islamističnim terorizmom – sprejet, omejitve nekaterih pravic ne bodo prizadele le potencialnih storilcev terorističnih napadov, ampak bodo počez udarile prav vse, ki živijo v Franciji: katoličane, Jude, muslimane, budiste, ateiste itn.

Zato je po mnenju dr. Barbare Rajgelj, pravnice in predavateljice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede pomemben tudi civilnodružbeni aktivizem, ki vseskozi gleda pod prste državi in njenim apetitom po koncentraciji moči. Pa tu ne gre le za razvpite metode invazivnega elektronskega nadzora, o katerih je govoril že Edward Snowden. Po mnenju dr. Rajgelj bi bilo namreč danes dobro oživiti tudi v zadnjih desetletjih nekoliko uspavano mirovniško gibanje:

Človekove pravice, njihov obstoj in nadaljnji razvoj, so mogoče samo v miru. Treba pa se je zavedati, da je ne-mir zelo blizu. Zelo težko sicer govorim o vojni, se pa strinjam s tistimi analitiki, ki trdijo, da nekakšna globalna, svetovna vojna v bistvu že poteka, le da je v Sloveniji še ne čutimo neposredno. Zato se mi zdi širitev, krepitev mirovništva – gibanja, na katerega smo tudi v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih precej pozabili – zelo pomembna.

Stari, kulturno pogojeni predsodki zoper muslimane in homoseksualce, apetiti državnih represivnih aparatov, islamistični teroristi … Človekove pravice v Evropi in v Sloveniji so v tem hipu gotovo pod zelo močnim pritiskom in marsikdaj se lahko celo zazdi, da bi se z varnostno in ekonomsko-socialno krizo lažje, učinkoviteje soočili, ko bi nas ne ovirali pravni okviri, ki jih vzpostavljajo človekove pravice. A ko nas skušnjavec takole vabi ubrati bližnjico, se velja spomniti besed Benjamina Franklina, še enega izmed velikanov ameriškega boja za neodvisnost:

Tisti, ki bi se radi odrekli nekaterim svoboščinam v zameno za varnost, si ne zaslužijo ne enega ne drugega in bodo navsezadnje izgubili oboje.


Intelekta

896 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Čigave so človekove pravice?

17.11.2015


Čigave pravzaprav so človekove pravice? – Na prvi pogled se zdi odgovor samoumeven: to so vendar pravice, ki ne glede na okoliščine neodtujljivo pripadajo vsaki posameznici, vsakemu posamezniku. Toda konkretne zgodovinske izkušnje nas učijo, da so tovrstne samoumevnosti lahko sila varljive. Biografi, na primer, ugotavljajo, da je Thomas Jefferson, tretji predsednik Združenih držav, v svojem dolgem življenju posedoval kakih 600 sužnjev. To na prvi pogled ni prav presenetljivo, saj je možak prihajal z ameriškega poljedelskega juga, katerega ekonomija je temeljila na izkoriščanju suženjske delovne sile. Toda vsestransko razgledani Jefferson je bil obenem tudi poglavitni avtor ameriške deklaracije o neodvisnosti – dokumenta, kjer je med drugim visokoleteče rečeno, da imajo ob rojstvu prav vsi ljudje pravico do življenja, svobode in zasledovanja sreče. Jefferson je torej pisal, kakor da so človekove pravice univerzalne in inherentne, živel pa je, kakor da veljajo le za belopolte.

Pa, seveda, Jefferson še zdaleč ni edini, ki je v kontekstu človekovih pravic, njihovega dometa in veljavnosti, prakticiral – z Georgeom Orwellom rečeno – nekakšno obliko »dvomišljenja«. Tudi v današnji družbi namreč dobro poznamo podobne ideološke salte in piruete. 14. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov, denimo, pravi, da ima vsakdo pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem, a ko smo soočeni s sirskimi begunci na svojih mejah, nenadoma nismo prepričani, ali jih res lahko opišemo z besedo »vsakdo«. Podobno je z debato o družinskem zakoniku. 14. člen Ustave sicer pravi, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino, a ob misli, da bi homoseksualce pravno dejansko izenačili s heteroseksualci, močno oklevamo.

So človekove pravice le prazne besede?

Ali vse to pomeni, da so bile človekove pravice sprejete s figo v žepu in da pametneje ravna tisti, ki ne naseda njihovemu visokemu idealizmu? – Dr. Igor Pribac, predavatelj na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, takšno stališče zavrača. Po njegovem prepričanju namreč natanko ta idealizem proizvaja realne in otipljive družbene učinke:

Koncept človekovih pravic je najpomembnejša ideja, ki smo jo nasledili iz razsvetljenstva. Na njej vendarle sloni moderen koncept liberalne, demokratične države. To je tudi tista ključna ideja, ki povezuje vse nacije Zahoda; to je naša skupna vrednotna osnova. Mi smo civilizacija človekovih pravic. Če jih izgubimo, izgubimo temelj, na katerem stojimo.

Seveda pa idealizem, vpisan v koncept človekovih pravic, sam po sebi še ne zadošča. Pomembno je tudi, kako te pravice implementiramo v vsakdanji praksi. V tem kontekstu dr. Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da gredo človekove pravice, ki so resnično vredne svojega imena, vedno vštric s pravno državo:

Če naj človekove pravice obstajajo kot realnost, potem morate imeti institucionalno jamstvo. Hočem reči: jasno je, da se vseskozi dogajajo kršitve tega, kar piše v zakonih ali pa v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zato je ključnega pomena, ali imamo na voljo učinkovito varstvo s strani pravne države. Se pravi, pomembno je vedeti, ali se sploh lahko obrnem na pravosodje in terjam, da se kršitev odpravi, da je pravici zadoščeno. Še več; ob tem potrebujem tudi varnostne organe, ki mi učinkovito zagotavljajo elementarno varnost, ter delujoče institucije socialne države. Če vsega tega ni, če ni pravne države z varnostnimi in socialnimi dodatki, potem o človekovih pravicah v praksi pač ni mogoče govoriti.

Kaj ogroža človekove pravice danes

A stvari so po mnenju dr. Kovačiča še bolj kompleksne. Lahko imamo namreč državo, ki je pravna, ki zagotavlja elementarno varnost pred nasiljem in ekonomskim izkoriščanjem, pa so v njej človekove pravice vendarle ogrožene. Če bo predlog predsednika Hollanda o uvedbi trimesečnega izrednega stanja – gre za ukrep, ki naj bi Franciji po napadih 13. 11. omogočil učinkovit spopad z islamističnim terorizmom – sprejet, omejitve nekaterih pravic ne bodo prizadele le potencialnih storilcev terorističnih napadov, ampak bodo počez udarile prav vse, ki živijo v Franciji: katoličane, Jude, muslimane, budiste, ateiste itn.

Zato je po mnenju dr. Barbare Rajgelj, pravnice in predavateljice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede pomemben tudi civilnodružbeni aktivizem, ki vseskozi gleda pod prste državi in njenim apetitom po koncentraciji moči. Pa tu ne gre le za razvpite metode invazivnega elektronskega nadzora, o katerih je govoril že Edward Snowden. Po mnenju dr. Rajgelj bi bilo namreč danes dobro oživiti tudi v zadnjih desetletjih nekoliko uspavano mirovniško gibanje:

Človekove pravice, njihov obstoj in nadaljnji razvoj, so mogoče samo v miru. Treba pa se je zavedati, da je ne-mir zelo blizu. Zelo težko sicer govorim o vojni, se pa strinjam s tistimi analitiki, ki trdijo, da nekakšna globalna, svetovna vojna v bistvu že poteka, le da je v Sloveniji še ne čutimo neposredno. Zato se mi zdi širitev, krepitev mirovništva – gibanja, na katerega smo tudi v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih precej pozabili – zelo pomembna.

Stari, kulturno pogojeni predsodki zoper muslimane in homoseksualce, apetiti državnih represivnih aparatov, islamistični teroristi … Človekove pravice v Evropi in v Sloveniji so v tem hipu gotovo pod zelo močnim pritiskom in marsikdaj se lahko celo zazdi, da bi se z varnostno in ekonomsko-socialno krizo lažje, učinkoviteje soočili, ko bi nas ne ovirali pravni okviri, ki jih vzpostavljajo človekove pravice. A ko nas skušnjavec takole vabi ubrati bližnjico, se velja spomniti besed Benjamina Franklina, še enega izmed velikanov ameriškega boja za neodvisnost:

Tisti, ki bi se radi odrekli nekaterim svoboščinam v zameno za varnost, si ne zaslužijo ne enega ne drugega in bodo navsezadnje izgubili oboje.


04.03.2024

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo


26.02.2024

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici


20.02.2024

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.


13.02.2024

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?


06.02.2024

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?


30.01.2024

Je zgodovina umetnosti zgodovina patriarhata?

V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.


23.01.2024

Taylorjev management, najvplivnejša nevidna ideologija 20. stoletja

»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«


16.01.2024

Kaj nam lahko Lenin pove o današnjem času?

Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?


08.01.2024

Digitalizacija seksualnega dela

Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!


02.01.2024

Intelektino "najboljševanje"

Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.


22.12.2023

Neoliberalizem po slovensko: Najbogatejša petina dobi toliko javnih sredstev kot najrevnejša

Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik


18.12.2023

Vzrok nasilja v družbi je patriarhat

V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.


12.12.2023

Ob letu posvečenem arhitektu Edvardu Ravnikarju: "Sprašujemo arhitekta, a odgovor je v njegovem delu. Tega pa ne znamo brati."

Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?


05.12.2023

Globalni vzpon zasebnih vojska

Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?


28.11.2023

Kavkaški sod smodnika

Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU


21.11.2023

ChatGPT je star eno leto. Kje smo in kam gremo?

Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?


13.11.2023

Digitalno suverenost si bo treba priboriti

Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija


06.11.2023

Gentrifikacija pred našim pragom

Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.


31.10.2023

Protestantska etika, kapitalizem in moderni človek

Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.


24.10.2023

O položaju žensk v znanosti oziroma o tem, zakaj zveze in poznanstva obvladujejo tudi slovenski akademski prostor

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.


Stran 2 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov