Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čigave so človekove pravice?

17.11.2015


Čigave pravzaprav so človekove pravice? – Na prvi pogled se zdi odgovor samoumeven: to so vendar pravice, ki ne glede na okoliščine neodtujljivo pripadajo vsaki posameznici, vsakemu posamezniku. Toda konkretne zgodovinske izkušnje nas učijo, da so tovrstne samoumevnosti lahko sila varljive. Biografi, na primer, ugotavljajo, da je Thomas Jefferson, tretji predsednik Združenih držav, v svojem dolgem življenju posedoval kakih 600 sužnjev. To na prvi pogled ni prav presenetljivo, saj je možak prihajal z ameriškega poljedelskega juga, katerega ekonomija je temeljila na izkoriščanju suženjske delovne sile. Toda vsestransko razgledani Jefferson je bil obenem tudi poglavitni avtor ameriške deklaracije o neodvisnosti – dokumenta, kjer je med drugim visokoleteče rečeno, da imajo ob rojstvu prav vsi ljudje pravico do življenja, svobode in zasledovanja sreče. Jefferson je torej pisal, kakor da so človekove pravice univerzalne in inherentne, živel pa je, kakor da veljajo le za belopolte.

Pa, seveda, Jefferson še zdaleč ni edini, ki je v kontekstu človekovih pravic, njihovega dometa in veljavnosti, prakticiral – z Georgeom Orwellom rečeno – nekakšno obliko »dvomišljenja«. Tudi v današnji družbi namreč dobro poznamo podobne ideološke salte in piruete. 14. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov, denimo, pravi, da ima vsakdo pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem, a ko smo soočeni s sirskimi begunci na svojih mejah, nenadoma nismo prepričani, ali jih res lahko opišemo z besedo »vsakdo«. Podobno je z debato o družinskem zakoniku. 14. člen Ustave sicer pravi, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino, a ob misli, da bi homoseksualce pravno dejansko izenačili s heteroseksualci, močno oklevamo.

So človekove pravice le prazne besede?

Ali vse to pomeni, da so bile človekove pravice sprejete s figo v žepu in da pametneje ravna tisti, ki ne naseda njihovemu visokemu idealizmu? – Dr. Igor Pribac, predavatelj na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, takšno stališče zavrača. Po njegovem prepričanju namreč natanko ta idealizem proizvaja realne in otipljive družbene učinke:

Koncept človekovih pravic je najpomembnejša ideja, ki smo jo nasledili iz razsvetljenstva. Na njej vendarle sloni moderen koncept liberalne, demokratične države. To je tudi tista ključna ideja, ki povezuje vse nacije Zahoda; to je naša skupna vrednotna osnova. Mi smo civilizacija človekovih pravic. Če jih izgubimo, izgubimo temelj, na katerem stojimo.

Seveda pa idealizem, vpisan v koncept človekovih pravic, sam po sebi še ne zadošča. Pomembno je tudi, kako te pravice implementiramo v vsakdanji praksi. V tem kontekstu dr. Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da gredo človekove pravice, ki so resnično vredne svojega imena, vedno vštric s pravno državo:

Če naj človekove pravice obstajajo kot realnost, potem morate imeti institucionalno jamstvo. Hočem reči: jasno je, da se vseskozi dogajajo kršitve tega, kar piše v zakonih ali pa v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zato je ključnega pomena, ali imamo na voljo učinkovito varstvo s strani pravne države. Se pravi, pomembno je vedeti, ali se sploh lahko obrnem na pravosodje in terjam, da se kršitev odpravi, da je pravici zadoščeno. Še več; ob tem potrebujem tudi varnostne organe, ki mi učinkovito zagotavljajo elementarno varnost, ter delujoče institucije socialne države. Če vsega tega ni, če ni pravne države z varnostnimi in socialnimi dodatki, potem o človekovih pravicah v praksi pač ni mogoče govoriti.

Kaj ogroža človekove pravice danes

A stvari so po mnenju dr. Kovačiča še bolj kompleksne. Lahko imamo namreč državo, ki je pravna, ki zagotavlja elementarno varnost pred nasiljem in ekonomskim izkoriščanjem, pa so v njej človekove pravice vendarle ogrožene. Če bo predlog predsednika Hollanda o uvedbi trimesečnega izrednega stanja – gre za ukrep, ki naj bi Franciji po napadih 13. 11. omogočil učinkovit spopad z islamističnim terorizmom – sprejet, omejitve nekaterih pravic ne bodo prizadele le potencialnih storilcev terorističnih napadov, ampak bodo počez udarile prav vse, ki živijo v Franciji: katoličane, Jude, muslimane, budiste, ateiste itn.

Zato je po mnenju dr. Barbare Rajgelj, pravnice in predavateljice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede pomemben tudi civilnodružbeni aktivizem, ki vseskozi gleda pod prste državi in njenim apetitom po koncentraciji moči. Pa tu ne gre le za razvpite metode invazivnega elektronskega nadzora, o katerih je govoril že Edward Snowden. Po mnenju dr. Rajgelj bi bilo namreč danes dobro oživiti tudi v zadnjih desetletjih nekoliko uspavano mirovniško gibanje:

Človekove pravice, njihov obstoj in nadaljnji razvoj, so mogoče samo v miru. Treba pa se je zavedati, da je ne-mir zelo blizu. Zelo težko sicer govorim o vojni, se pa strinjam s tistimi analitiki, ki trdijo, da nekakšna globalna, svetovna vojna v bistvu že poteka, le da je v Sloveniji še ne čutimo neposredno. Zato se mi zdi širitev, krepitev mirovništva – gibanja, na katerega smo tudi v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih precej pozabili – zelo pomembna.

Stari, kulturno pogojeni predsodki zoper muslimane in homoseksualce, apetiti državnih represivnih aparatov, islamistični teroristi … Človekove pravice v Evropi in v Sloveniji so v tem hipu gotovo pod zelo močnim pritiskom in marsikdaj se lahko celo zazdi, da bi se z varnostno in ekonomsko-socialno krizo lažje, učinkoviteje soočili, ko bi nas ne ovirali pravni okviri, ki jih vzpostavljajo človekove pravice. A ko nas skušnjavec takole vabi ubrati bližnjico, se velja spomniti besed Benjamina Franklina, še enega izmed velikanov ameriškega boja za neodvisnost:

Tisti, ki bi se radi odrekli nekaterim svoboščinam v zameno za varnost, si ne zaslužijo ne enega ne drugega in bodo navsezadnje izgubili oboje.


Intelekta

896 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Čigave so človekove pravice?

17.11.2015


Čigave pravzaprav so človekove pravice? – Na prvi pogled se zdi odgovor samoumeven: to so vendar pravice, ki ne glede na okoliščine neodtujljivo pripadajo vsaki posameznici, vsakemu posamezniku. Toda konkretne zgodovinske izkušnje nas učijo, da so tovrstne samoumevnosti lahko sila varljive. Biografi, na primer, ugotavljajo, da je Thomas Jefferson, tretji predsednik Združenih držav, v svojem dolgem življenju posedoval kakih 600 sužnjev. To na prvi pogled ni prav presenetljivo, saj je možak prihajal z ameriškega poljedelskega juga, katerega ekonomija je temeljila na izkoriščanju suženjske delovne sile. Toda vsestransko razgledani Jefferson je bil obenem tudi poglavitni avtor ameriške deklaracije o neodvisnosti – dokumenta, kjer je med drugim visokoleteče rečeno, da imajo ob rojstvu prav vsi ljudje pravico do življenja, svobode in zasledovanja sreče. Jefferson je torej pisal, kakor da so človekove pravice univerzalne in inherentne, živel pa je, kakor da veljajo le za belopolte.

Pa, seveda, Jefferson še zdaleč ni edini, ki je v kontekstu človekovih pravic, njihovega dometa in veljavnosti, prakticiral – z Georgeom Orwellom rečeno – nekakšno obliko »dvomišljenja«. Tudi v današnji družbi namreč dobro poznamo podobne ideološke salte in piruete. 14. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov, denimo, pravi, da ima vsakdo pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem, a ko smo soočeni s sirskimi begunci na svojih mejah, nenadoma nismo prepričani, ali jih res lahko opišemo z besedo »vsakdo«. Podobno je z debato o družinskem zakoniku. 14. člen Ustave sicer pravi, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino, a ob misli, da bi homoseksualce pravno dejansko izenačili s heteroseksualci, močno oklevamo.

So človekove pravice le prazne besede?

Ali vse to pomeni, da so bile človekove pravice sprejete s figo v žepu in da pametneje ravna tisti, ki ne naseda njihovemu visokemu idealizmu? – Dr. Igor Pribac, predavatelj na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, takšno stališče zavrača. Po njegovem prepričanju namreč natanko ta idealizem proizvaja realne in otipljive družbene učinke:

Koncept človekovih pravic je najpomembnejša ideja, ki smo jo nasledili iz razsvetljenstva. Na njej vendarle sloni moderen koncept liberalne, demokratične države. To je tudi tista ključna ideja, ki povezuje vse nacije Zahoda; to je naša skupna vrednotna osnova. Mi smo civilizacija človekovih pravic. Če jih izgubimo, izgubimo temelj, na katerem stojimo.

Seveda pa idealizem, vpisan v koncept človekovih pravic, sam po sebi še ne zadošča. Pomembno je tudi, kako te pravice implementiramo v vsakdanji praksi. V tem kontekstu dr. Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da gredo človekove pravice, ki so resnično vredne svojega imena, vedno vštric s pravno državo:

Če naj človekove pravice obstajajo kot realnost, potem morate imeti institucionalno jamstvo. Hočem reči: jasno je, da se vseskozi dogajajo kršitve tega, kar piše v zakonih ali pa v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zato je ključnega pomena, ali imamo na voljo učinkovito varstvo s strani pravne države. Se pravi, pomembno je vedeti, ali se sploh lahko obrnem na pravosodje in terjam, da se kršitev odpravi, da je pravici zadoščeno. Še več; ob tem potrebujem tudi varnostne organe, ki mi učinkovito zagotavljajo elementarno varnost, ter delujoče institucije socialne države. Če vsega tega ni, če ni pravne države z varnostnimi in socialnimi dodatki, potem o človekovih pravicah v praksi pač ni mogoče govoriti.

Kaj ogroža človekove pravice danes

A stvari so po mnenju dr. Kovačiča še bolj kompleksne. Lahko imamo namreč državo, ki je pravna, ki zagotavlja elementarno varnost pred nasiljem in ekonomskim izkoriščanjem, pa so v njej človekove pravice vendarle ogrožene. Če bo predlog predsednika Hollanda o uvedbi trimesečnega izrednega stanja – gre za ukrep, ki naj bi Franciji po napadih 13. 11. omogočil učinkovit spopad z islamističnim terorizmom – sprejet, omejitve nekaterih pravic ne bodo prizadele le potencialnih storilcev terorističnih napadov, ampak bodo počez udarile prav vse, ki živijo v Franciji: katoličane, Jude, muslimane, budiste, ateiste itn.

Zato je po mnenju dr. Barbare Rajgelj, pravnice in predavateljice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede pomemben tudi civilnodružbeni aktivizem, ki vseskozi gleda pod prste državi in njenim apetitom po koncentraciji moči. Pa tu ne gre le za razvpite metode invazivnega elektronskega nadzora, o katerih je govoril že Edward Snowden. Po mnenju dr. Rajgelj bi bilo namreč danes dobro oživiti tudi v zadnjih desetletjih nekoliko uspavano mirovniško gibanje:

Človekove pravice, njihov obstoj in nadaljnji razvoj, so mogoče samo v miru. Treba pa se je zavedati, da je ne-mir zelo blizu. Zelo težko sicer govorim o vojni, se pa strinjam s tistimi analitiki, ki trdijo, da nekakšna globalna, svetovna vojna v bistvu že poteka, le da je v Sloveniji še ne čutimo neposredno. Zato se mi zdi širitev, krepitev mirovništva – gibanja, na katerega smo tudi v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih precej pozabili – zelo pomembna.

Stari, kulturno pogojeni predsodki zoper muslimane in homoseksualce, apetiti državnih represivnih aparatov, islamistični teroristi … Človekove pravice v Evropi in v Sloveniji so v tem hipu gotovo pod zelo močnim pritiskom in marsikdaj se lahko celo zazdi, da bi se z varnostno in ekonomsko-socialno krizo lažje, učinkoviteje soočili, ko bi nas ne ovirali pravni okviri, ki jih vzpostavljajo človekove pravice. A ko nas skušnjavec takole vabi ubrati bližnjico, se velja spomniti besed Benjamina Franklina, še enega izmed velikanov ameriškega boja za neodvisnost:

Tisti, ki bi se radi odrekli nekaterim svoboščinam v zameno za varnost, si ne zaslužijo ne enega ne drugega in bodo navsezadnje izgubili oboje.


23.07.2024

Podjetja v lasti zaposlenih sredi sodobne kapitalistične ekonomije

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?


16.07.2024

Kaj ostaja od rockovske glasbene, kulturne in družbene revolucije?

Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?


05.07.2024

Javni prostor - javni interes

Zadnje tedne je javnost razburjalo dogajanje okrog napovedanega koncerta Magnifica v ljubljanskem parku Tivoli. Zavod RS za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji, koncertu pa ostro nasprotuje tudi več kot 130 krajinskih arhitektov, urbanistov in biologov. Kot navajajo v javnem pismu, bo večtisočglava množica ljudi skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na tem območju. Ti dogodki jasno kažejo, da bi morali upravljanju z javnim prostorom nameniti več pozornosti, časa in premisleka. Demokratičnost procesa, usklajevanje različnih pogledov ter vključujoče sprejemanje odločitev bi morale biti osnove urejanja prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž.


01.07.2024

Lepi časi za vrhunski šport, a ni nujno, da bo vedno tako

V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre v Pariz odpotovalo največ slovenskih športnikov do sedaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo Slovenci športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? Kakšna je povezava med organiziranostjo športa v šolah in klubih ter vrhunskimi dosežki športnikov? Kakšen odnos ima do športa in športnikov država? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let ne bomo več imeli za koga navijati?


24.06.2024

140 let od rojstva arhitekta Ivana Vurnika: "Zdi se mi, da pri nas velja največ to, kar je kičasto ... bistvo problemov pa ostane nedotaknjeno."

»Smisel arhitekture ni samo sebi namen, zato mora v vseh obdobjih izražati duhovno stremljenje ljudi ter njihovo stopnjo kulturne zavesti.« To modrost in hkrati svoj modus operandi je izrekel, zapisal Ivan Vurnik, eden naših največjih arhitektov, ki pa ne glede na to, da je izhajal iz prve generacije visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, ne glede na to, da je bil leta 1919 soustanovitelj oddelka za arhitekturo na ljubljanski univerzi, da je pionirsko vpeljal nacionalni slog v arhitekturo pri nas, človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tudi kot urbanist, oblikovalec, pedagog, raziskovalec, ne glede na vse to, vse, kar je Vurnik zapustil materialno in simbolno, duhovno, še vedno živi v senci njegovih prav tako velikih kolegov arhitektov kot so Plečnik, Fabiani, Ravnikar. V tokratni Intelekti, ob 140. obletnici Vurnikovega rojstva, smo zato osvetlili življenje in delo tega arhitekta, ki je tako vsestransko, tudi z ukvarjanjem in preizpraševanjem socialne gradnje, zaznamoval slovensko arhitekturo in urbanizem. Avtorica in voditejica oddaje je v studio 1. programa nacionalnega radia povabila sogovornike : Barbaro Viki Šubic, arhitektko, vodjo Centra arhitekture Slovenije, dr. Boga Zupančiča, arhitekturnega zgodovinarja, muzejskega svetnika v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in Katarino Čakš, arhitektko, raziskovalko in asistentko na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani.


18.06.2024

Obraz, šarenica, način drsanja po zaslonu: naši biometrični podatki v službi nadzora

Medtem ko vse večji delež naših življenj poteka prek spleta in je tehnologija kos vse bolj zahtevnim nalogam, postaja vprašanje uporabe biometričnih podatkov vse bolj relevanten del širše zgodbe današnjega zbiranja in obdelave digitalnih podatkov. Konec koncev svojega obraza, prstnih odtisov, šarenice, pa tudi načina tipkanja ali hoje ne moremo kar spremeniti, zato utegne prav biometrija v dobi umetne inteligence postaviti temelje novih oblik nadzora.


10.06.2024

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti

Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih


04.06.2024

Pred strašno odprtimi vrati Postave - Kafka in sodobni človek

Albert Camus: »Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.«


28.05.2024

Enigma centralnih bank: kaj počnejo in čemu služijo?

Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija


20.05.2024

Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big


13.05.2024

Kako je v naši domovini biti mlad?

Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?


06.05.2024

Katere so največje ovire za ženske v znanosti?

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.


30.04.2024

Od črnih lukenj do temne energije: kaj vemo o velikih neznankah vesolja

Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.


23.04.2024

Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta


15.04.2024

Konoplja: Pasti in prednosti legalnega samozdravljenja in rekreativne rabe

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...


09.04.2024

Zakaj zahodne sankcije niso uničile ruske ekonomije?

Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu


02.04.2024

Geoinženiring: nevarno igranje s podnebjem ali nujna preživetvena strategija

Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.


26.03.2024

Etični razvoj tehnologije

Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


19.03.2024

Zdravilne rastline v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj

Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.


12.03.2024

Položaj žensk v medijih

V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov