Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ljudeh in družbi kot celoti se je naselil strah. Množičen prihod beguncev v Evropo, vojna v Siriji, napetosti med svetovnimi velesilami in teroristični napadi v Parizu. Pod vplivom strahu se posamezniki odzivamo drugače, države na meje pošiljajo vojsko in postavljajo ograje. Strah nas hromi in nam jemlje prostor za razmislek, zato se je nujno spomniti, da je včasih strah votel, okrog ga pa nič ni.
Zahodni svet se je utemeljil na razlikovanju od Bližnjega vzhoda, ki je bil od križarskih vojn simbolni Drugi. Zato so ljudje te že ukoreninjene reprezentacije, da je Bližnji vzhod čuden, sumljiv, eksotičen in nevaren, pripisali beguncem.
Identiteta je vedno povezana z razliko. Sama razlika ni problematična, problematično je vrednotenje. Problem je, da ves čas iščemo, to kar nas razlikuje, to kar lahko pri drugemu, če ne že sovražimo pa vsaj omalovažujemo, in s tem iluzorno dvigamo lastno vrednost. In tudi opravičujemo postavljanje meja kakršnikoli že med nas in druge. Metka Mencin Čeplak
Pomembni vlogo pri spodbujanju strahu so odigrale medijske reprezentacije beguncev in površna potrošnja medijev. Ljudje po večini namreč niso vsakodnevno kritični in ne posvetijo več ur dnevno spremljanju različnih medijev, da bi si ustvarili lastno mnenje.
V javni razpravi kot je, v oblastniškem diskurzu kot je, bi bilo karkoli drugega kot vsesplošen strah pravzaprav zelo utopično pričakovati. Če ste odvisni od polurnih inputov iz glavnih slovenskih medijev dnevno, je karkoli drugega, kot da vas je strah, čudno. Ampak to pa ne pomeni, da ta strah ni konstruiran. Eva Vrtačič
Begunce opredeljuje tudi religijski diskurz. Pogosto slišimo trditev, da je islam najbolj nasilna religija med vsemi. Pa da se bo zgodila islamizacija Evrope, da je spopad religij neizbežen.
Zelo očitno je skoncentrirana kultura strahu okrog kulturne, religijske identitete. Strah Zahoda pred islamom, antagonizmi med islamskimi kulturami in zahodnimi kulturami imajo dolge korenine, so pa spodbujanji vedno znova v sodobnih časih. Nujno je treba omeniti prelomnico, ki se nam je zgodila enajstega septembra 2001. Od takrat živimo v razmerah svetovne vojne proti terorizmu. In v teh razmerah terorizem vse prepogosto enačimo z islamom. Kar seveda ni le netočno in skrajno neumno ampak je tudi nevarno. Aleš Črnič
Javne razprave o beguncih se pogosto ukvarjajo z razlikovanjem med begunci in ekonomskimi migranti, kjer imajo prvi pravico do vstopa v Evropo, drugi pa ne. To razlikovanje je treba umestiti v širšo zgodovino kapitalizma. Zahod se je namreč lahko razvil kot se je, ker je njegova primarna akumulacija kapitala, zaradi katere je bila industrijska revolucija sploh mogoča, izvirala iz kolonij, izkoriščanja tretjega sveta. Nerazviti se tako ne morejo razviti po istem receptu kot Zahod, saj nimajo kolonij, Zahod jim je tudi po večini pobral, kar se je pobrati dalo. Zgodovinske krivde Zahoda za množičen beg ljudi v razvitejše dele sveta tako ne smemo spregledati. Ker pa zdaj na Zahodu vlada neoliberalni kapitalizem, se je strah pred begunci lahko hitro razširil.
Živimo v času neoliberalnega kapitalizma, ki je zelo brezobziren. Povečuje se brezposelnost, težko je dobiti službo, veliko mladih je obsojenih na prekerne oblike zaposlitve, ki so negotove in slabo plačane, tudi tisti, ki imajo službe, ne vedo, kako bo jutri, veliko jih ima slabe plače… Skratka, novi ekonomski red, neoliberalizem, proizvaja v družbi velike negotovosti, strahove, napetosti. To je pa klasika. Čim imamo negotovost, se ta potem običajno projicira navzven. Peter Stanković
Prihod beguncev v Evropo in v Slovenijo je treba videti tudi kot ekonomsko in kulturno priložnost. Ne le zaradi staranja prebivalstva, zaradi katerega bo Stara celina, če ne bo sprejela novih ljudi izven svojih meja, resnično ostarela, temveč tudi zaradi kulturne pestrosti. Ta lahko prinese nove ideje, življenjske stile in poglede na svet, inovativnost ter preboje na področju znanosti, ekonomije, kulture. Tudi Slovenija kot ena izmed bolj monokulturnih držav, bi se tega morala zavedati.
Kot so poudarili sogovorniki, dr. Eva Vrtačič, dr. Metka Mencin Čeplak, dr. Peter Stanković in dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, se je treba o vseh stvareh pogovarjati, se soočiti z nestrpnostjo in sovraštvom ter mu odločno nasprotovati. Tako v pogovorih v živo kot tudi na spletu. Strah pred begunci je namreč ustvarjen umetno, je prenapihnjen, ter v resnici odvrača od resničnih problemov v neoliberalni kapitalistični družbi. Zato je naša odgovornost tudi postati aktivni državljani, ki prevzamejo odgovornost za boljšo prihodnost.
905 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
V ljudeh in družbi kot celoti se je naselil strah. Množičen prihod beguncev v Evropo, vojna v Siriji, napetosti med svetovnimi velesilami in teroristični napadi v Parizu. Pod vplivom strahu se posamezniki odzivamo drugače, države na meje pošiljajo vojsko in postavljajo ograje. Strah nas hromi in nam jemlje prostor za razmislek, zato se je nujno spomniti, da je včasih strah votel, okrog ga pa nič ni.
Zahodni svet se je utemeljil na razlikovanju od Bližnjega vzhoda, ki je bil od križarskih vojn simbolni Drugi. Zato so ljudje te že ukoreninjene reprezentacije, da je Bližnji vzhod čuden, sumljiv, eksotičen in nevaren, pripisali beguncem.
Identiteta je vedno povezana z razliko. Sama razlika ni problematična, problematično je vrednotenje. Problem je, da ves čas iščemo, to kar nas razlikuje, to kar lahko pri drugemu, če ne že sovražimo pa vsaj omalovažujemo, in s tem iluzorno dvigamo lastno vrednost. In tudi opravičujemo postavljanje meja kakršnikoli že med nas in druge. Metka Mencin Čeplak
Pomembni vlogo pri spodbujanju strahu so odigrale medijske reprezentacije beguncev in površna potrošnja medijev. Ljudje po večini namreč niso vsakodnevno kritični in ne posvetijo več ur dnevno spremljanju različnih medijev, da bi si ustvarili lastno mnenje.
V javni razpravi kot je, v oblastniškem diskurzu kot je, bi bilo karkoli drugega kot vsesplošen strah pravzaprav zelo utopično pričakovati. Če ste odvisni od polurnih inputov iz glavnih slovenskih medijev dnevno, je karkoli drugega, kot da vas je strah, čudno. Ampak to pa ne pomeni, da ta strah ni konstruiran. Eva Vrtačič
Begunce opredeljuje tudi religijski diskurz. Pogosto slišimo trditev, da je islam najbolj nasilna religija med vsemi. Pa da se bo zgodila islamizacija Evrope, da je spopad religij neizbežen.
Zelo očitno je skoncentrirana kultura strahu okrog kulturne, religijske identitete. Strah Zahoda pred islamom, antagonizmi med islamskimi kulturami in zahodnimi kulturami imajo dolge korenine, so pa spodbujanji vedno znova v sodobnih časih. Nujno je treba omeniti prelomnico, ki se nam je zgodila enajstega septembra 2001. Od takrat živimo v razmerah svetovne vojne proti terorizmu. In v teh razmerah terorizem vse prepogosto enačimo z islamom. Kar seveda ni le netočno in skrajno neumno ampak je tudi nevarno. Aleš Črnič
Javne razprave o beguncih se pogosto ukvarjajo z razlikovanjem med begunci in ekonomskimi migranti, kjer imajo prvi pravico do vstopa v Evropo, drugi pa ne. To razlikovanje je treba umestiti v širšo zgodovino kapitalizma. Zahod se je namreč lahko razvil kot se je, ker je njegova primarna akumulacija kapitala, zaradi katere je bila industrijska revolucija sploh mogoča, izvirala iz kolonij, izkoriščanja tretjega sveta. Nerazviti se tako ne morejo razviti po istem receptu kot Zahod, saj nimajo kolonij, Zahod jim je tudi po večini pobral, kar se je pobrati dalo. Zgodovinske krivde Zahoda za množičen beg ljudi v razvitejše dele sveta tako ne smemo spregledati. Ker pa zdaj na Zahodu vlada neoliberalni kapitalizem, se je strah pred begunci lahko hitro razširil.
Živimo v času neoliberalnega kapitalizma, ki je zelo brezobziren. Povečuje se brezposelnost, težko je dobiti službo, veliko mladih je obsojenih na prekerne oblike zaposlitve, ki so negotove in slabo plačane, tudi tisti, ki imajo službe, ne vedo, kako bo jutri, veliko jih ima slabe plače… Skratka, novi ekonomski red, neoliberalizem, proizvaja v družbi velike negotovosti, strahove, napetosti. To je pa klasika. Čim imamo negotovost, se ta potem običajno projicira navzven. Peter Stanković
Prihod beguncev v Evropo in v Slovenijo je treba videti tudi kot ekonomsko in kulturno priložnost. Ne le zaradi staranja prebivalstva, zaradi katerega bo Stara celina, če ne bo sprejela novih ljudi izven svojih meja, resnično ostarela, temveč tudi zaradi kulturne pestrosti. Ta lahko prinese nove ideje, življenjske stile in poglede na svet, inovativnost ter preboje na področju znanosti, ekonomije, kulture. Tudi Slovenija kot ena izmed bolj monokulturnih držav, bi se tega morala zavedati.
Kot so poudarili sogovorniki, dr. Eva Vrtačič, dr. Metka Mencin Čeplak, dr. Peter Stanković in dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, se je treba o vseh stvareh pogovarjati, se soočiti z nestrpnostjo in sovraštvom ter mu odločno nasprotovati. Tako v pogovorih v živo kot tudi na spletu. Strah pred begunci je namreč ustvarjen umetno, je prenapihnjen, ter v resnici odvrača od resničnih problemov v neoliberalni kapitalistični družbi. Zato je naša odgovornost tudi postati aktivni državljani, ki prevzamejo odgovornost za boljšo prihodnost.
Vplivneži z objavami na Instagramu, Utubu, Tik -Toku so bili sprva nekakšni seli, orodja za komercialna sporočila s katerimi so nam poskušali prodati izdelke. Ko se je v to vmešala še kulturna in politična industrija, so stvari postale bolj kompleksne. Vplivneži svojim sledilcem ne prodajajo le izdelkov, temveč tudi način življenja in ideje. Industrija vplivništva se razteza od globalnih zvezd kot so družina Kardashian, pa vse do mikro vplivnežev, ki imajo bolj nišne interese. Kaj jim je skupnega, kakšna je industrija vplivništva danes ali še drugače, s populističnim naslovom - med Elonom Muskom in golozadnjičnimi ter golotorznimi instagram ponudniki super potentnih napitkov - kdo so pravi vplivneži in na kaj zares vplivajo? Za debato, odgovore, pa tudi nove razmisleke o tej kompleksni temi, ki je zaobjela resničnost že skorajda slehernega uporabnika svetovnega spleta je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v studio 1. programa Radia Slovenija povabila gosta: Valentino Smej Novak, založnico in kolumnistko ter dr. Dana Podjeda, antropologa z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
V naslednjih minutah bomo spregovorile o raziskavi, ki je pod drobnogled vzela položaj žensk na slovenskem podeželju. Dejstvo je, da na podeželju živi kar polovica slovenskega prebivalstva. Zaradi stanovanjske krize se vedno več mladih oseb odloča za selitev iz mest v predmestna naselja, manjše kraje in vasi. Kaj vse pa prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?
Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti.
Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?
Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?
Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.
V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj
Medtem ko številni na današnji levici dela klasične literature »popravljajo« skladno s svojimi ideološkimi senzibilnostmi, pa mnogi na desnici knjige, ki jih motijo, kratko malo mečejo iz knjižnic
Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter
Ko se je pred 78 leti v Evropi končala druga svetovna vojna, so se voditelji držav zmagovalk še predobro zavedali, da prenehanje spopadov ne prinaša nujno trajnega miru. Ni torej presenetljivo, da so se že med samo vojno začeli pogovarjati o tem, kako vzpostaviti nov mednarodni red, ki bi preprečil nadaljnje svetovne spopade. Prav v tem kontekstu je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, o kateri bomo govorili ob današnjem Dnevu zmage. Kakšna je sploh bila izhodiščna ideja Združenih narodov in kako je zaživela v resničnosti? Kako je na delovanje organizacije vplival spreminjajoči se geopolitični kontekst, od začetkov hladne vojne pa do današnjega, vse bolj multipolarnega sveta? In nenazadnje, kako se nam Združeni narodi skozi vse te premene kažejo: gre za organizacijo, ki kljub vsem svojim omejitvam vendarle predstavlja neke vrste »upanje človeštva«, ali pa se je ta do danes izkazala za povsem nepomemben »debatni klub«? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. mednarodnih odnosov Matejo Peter s škotske univerze St. Andrews in profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilko Sancin. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay
Mladi so se rodili v digitaliziran svet in odraščajo z napravami ter mediji, ki so močno spremenili naša življenja. Vpliv je izjemen, v tokratni oddaji Intelekta pa bomo vsaj deloma odgovorili na vprašanje, kakšen. Raziskovalni projekt Medijski repertoarji mladih - Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana obravnava vsakdanje življenje mladostnikov skozi perspektivo medijskih študij in poglobljeno raziskuje vlogo sodobnih tehnologij v življenju mladostnikov. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, projekt financira ARRS, v njem pa sodeluje 10 raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. O nekaterih ugotovitvah v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Pogovarjanje s stroji je pred slabimi petimi meseci stopilo na povsem novo raven in s tem se je vse spremenilo. Ljudje so osupljivi nivo komunikacije, ki ga je zdaj zmožna umetna inteligenca, nemudoma opazili; število uporabnikov aplikacije ChatGPT je podrlo vse rekorde: milijon v petih dneh, sto milijonov v štirih mesecih. Stavki, ki jih ustvarja ta tip umetne inteligence, so tako prepričljivi, da jih je težko ločiti od tistih, ki jih napišemo ljudje. Nemudoma so se pojavila opozorila, da gre za tehnologijo, ki bo globoko pretresla družbo. Za celo vrsto opravil, ki so se namreč še včeraj zdela v izključni domeni človeka, smo zdaj skorajda odveč. Kako velika revolucija se je pravzaprav zgodila in kako jo utegnemo občutiti v praksi, je vprašanje v fokusu tokratne Intelekte.
Ko je Vladimir Putin pred dobrim letom dni ukazal napad na Ukrajino, je v javnem nagovoru svojo potezo med drugim upravičeval tudi z opominjanem na nezakonito in hegemonsko obnašanje Zahoda z Združenimi državami Amerike na čelu, ki da so vse od konca hladne vojne arogantno teptale mednarodne dogovore in pravila: najprej pri bombardiranju Beograda, nato pa v Libiji, Siriji, in - najpomembneje od vsega - v Iraku. Če tovrstno sklicevanje seveda nikakor ne legitimira ruske invazije sosednje slovanske države, pa je verjetno vendarle res, da je tako imenovana »koalicija voljnih« z napadom na Irak - ki je v veliki meri temeljil na lažnih obtožbah, prav tako pa ni prejel podpore v Združenih narodih - močno spremenila ne le pogled na upravičenost in dobronamernost zahodnih intervencij, ampak tudi na to, kaj sploh je in kaj ni dovoljeno v mednarodnem redu. Je torej prav ameriška invazija na Irak mednarodni oder spremenila v nekakšen nov »divji zahod«, kjer pravila nič več ne veljajo in šteje samo ekonomska in vojaška moč? O tem bomo premišljevali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predavatelja na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca ter radijskega kolega, novinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?
Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.
Pred tremi leti se je zgodilo nepredstavljivo. Svet se je ustavil, države so ena za drugo uvedle stroga zaprtja, karantene, šolo in delo na daljavo. Družbeno in družabno življenje se je iz resničnega sveta preselilo za zaslone, kar je vplivalo tudi na intimna in partnerska življenja ljudi in hkrati razkrilo, da imajo različne družbe in kulture različne odnose do intimnosti, partnerstva, spolnosti in seksualnosti. V tokratni Intelekti raziskujemo vpliv kulture na človeško intimnost in seksualnost. Na Kongresu Evropskega združenja za spolno medicino, ki je letos prvič po izbruhu covidu potekal v živo, smo se pred mesecem dni v Rotterdamu pogovarjali z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki seksologije in spolne medicine. V tokratni oddaji boste slišali tri strokovnjakainje, ki se vsaka s svojega zornega kota soočajo s težavami, ki jih povzroča nezmožnost različnih kultur in religijskih tradicij, da bi iskreno, odprto in na znanosti utemeljeno govorile o človekovi seksualnosti. Pogovori z njimi bodo izhodišče za pojasnila o spolnosti in seksulnosti z religiološkega in socialno psihološkega zornega kota. Vabljeni k poslušanju.
"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Neveljaven email naslov