Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih letih robotika doživlja skokovit razvoj. Gre za področje na katerega Evropska unija po gospodarski strani močno stavi. Področje robotike je namreč ena tistih sorazmerno redkih panog, pri katerih selitev proizvodnje v dežele z najcenejšo delovno silo ni prišla v poštev. Evropska unija ima tako kar dvotretjinski deležem v storitveni robotiki, ki danes doživlja najbolj intenziven razmah.
Vzrok se skriva v naglem razvoju na številnih področjih v zadnjih letih in desetletjih. Ključni dejavnik je nedvomno skokovito povečevanje procesorske moči, pa tudi razvoj vse kompleksnejših algoritmov, kar umetnim možganom omogoča preračunavanje obsežnih količin podatkov v realnem času. Obenem pa so se s široko uporabo tudi znatno pocenili procesorji.
"Pravzaprav se niti ne zavedamo, koliko so roboti že do sedaj vplivali na naša življenja," poudarja dr. Marko Munih, predstojnik Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Cele palete izdelkov od mobilnih telefonov do avtomobilov si sploh ne bi mogli privoščiti, če nam pri njihovi izdelavi ne bi pomagali roboti, saj bi bilo delo sicer preprosto predrago in premalo natančno opravljeno. Roboti tako izdelujejo avtomobile že 40 let, mobilne telefone pa že od vsega začetka.
Toda če so bili roboti še nedavno zaprti v posebne varne kletke v proizvodnih halah, pa nove generacije vse bolj prihajajo v neposreden stik s človekom in znajo tudi vse bolje sodelovati z njim. Bolj so prilagodljivi, hitreje se učijo, pa tudi zasnovani so tako, da so manj togi in mehkejši; če se recimo zaletijo, ne povzročijo resne škode.
Uporaba novih, gibljivejših, bolj prilagodljivih in z najrazličnejšimi senzorji opremljenih robotov se širi na nova področja. Roboti raziskujejo vesolje, hodijo po Marsu, raziskujejo dno oceanov. Gredo lahko v vsa tista okolja, ki so človeku nevarna. Tudi v bolj vsakdanjih okoliščinah so lahko roboti prva in najboljša izbira. Največkrat so to požari, delo v prostorih z nevarnimi snovmi, nadzor prostorov, kjer je možnost eksplozije, in podobno.
Kot se pogosto zgodi, je tudi v tem primeru dala dodaten zagon razvoju tega segmenta robotike nesreča – namreč jedrska nesreča v elektrarni v Fukušimi. Japonci so na področju robotike izredno razviti in so načeloma tudi najbolj naklonjeni robotom. Toda ob nesreči v Fukušimi so bili kar precej razočarani zaradi izredno omejenih možnosti pomoči, ki so jo lahko ponudili roboti, razlaga dr. Aleš Ude, vodja odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožefa Stefana. Splošna javnost robotom pogosto pripisuje prevelike sposobnosti, opozarja Ude. Toda jedrske nesreče so tudi zanje še posebno težavno okolje, saj začne zaradi sevanja odpovedovati elektronika. Toda svoje je vendarle dodal tudi človeški dejavnik. Japonci so namreč nekaj let pred nesrečo opustili program razvoja tovrstnih robotov, pojasnjuje prof. Munih. Toda po nesreči leta 2011 je doživel ponoven razmah razvoj robotov, ki bi bili zmožni v težavnem okolju opraviti nekatera opravila, recimo odpreti zagozdena vrata, zapreti ali celo zamenjati kak ventil in podobno, da se človeku ne bi bilo treba izpostavljati nevarnemu okolju.
Kako nujno potrebni so roboti za reševanje težav, ki so zunaj človeškega dosega, se je najjasneje pokazalo v primeru nesreče na naftni vrtini v Mehiškem zalivu leta 2010. Čeprav je trajalo res dolgo, da jim je uspelo zamašiti vrtino, te ekološke katastrofe brez pomoči robotov morda sploh ne bi mogli omejiti. Samo roboti so se lahko potopili v globino 1600 metrov in nazadnje uspešno zaprli puščajočo vrtino. Seveda pa svojega dela niso opravili samostojno, ampak jih je vodil človeški operater.
Prav vprašanje avtonomnosti robotov je še zelo odprto in zato tudi nadvse plodno za najrazličnejša ugibanja. Današnji roboti se že kar dobro znajdejo v okoljih, ki so razmeroma predvidljiva. Zgovoren primer je razvoj samovozečih avtomobilov, ki so tudi neke vrste roboti, razlaga Aleš Ude. Kadar na cesti vladajo običajne prometne razmere, se ti že kar dobro znajdejo, ko pa tako vozilo naleti na primer na delovišče na cesti, je novih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, hitro preveč. Robot se sicer lahko tudi že priuči nekaterih opravil, težko pa je narediti takšnega, ki bi lahko delal vse. V nasprotju z njimi smo ljudje izvrstni prav pri odzivanju na nepričakovane situacije. Pri robotih pa je vse odvisno od tega, kako kompleksni so algoritmi, na podlagi katerih delujejo. Robot se bo na nepričakovano situacijo odzval v skladu s svojim algoritmom: če je ta glede na situacijo dober in če ima robot dovolj pravih senzorjev, potem bo njegov odziv ustrezen, sicer pa se lahko odzove tudi povsem napačno.
Seveda pa se v zvezi z uporabo robotov sprožajo tudi vprašanja, kako bo njihova vse večja vpetost v najrazličnejša opravila preoblikovala človeško družbo. Če sodimo po vplivu svetovnega spleta, ki je prinesel tako rekoč tektonske premike, bo vpliv robotov in drugih pametnih sistemov brez dvoma velik, hkrati pa ga je skoraj nemogoče napovedati.
Pogosto se zastavlja vprašanje, kako široko bodo roboti dostopni: ali bodo koristi, ki jih prinašajo, želi le bogatejši? Optimistični scenarij razvoja dogodkov predvideva, da se bo z razširjenostjo tehnologije tudi primerno spustila cena, tako kot se je to zgodilo z mobilnimi telefoni, razlaga dr. Toni Pustovrh iz Centra za preučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede. Toda pri tem je ključno, poudarja, da vzporedno z razvojem tehnologije naslavljamo tudi vprašanja in težave, ki se porajajo ob uporabi te tehnologije.
Odnos do robotov se po državah precej razlikuje. Če so jim Japonci najbolj naklonjeni, imamo na zahodu hitro pred očmi negativne scenarije. Velik vpliv na to ima tudi popularna kultura. Podobe prihodnosti v slogu Terminatorja, ko umetna inteligenca in roboti postanejo preveč inteligentni, se osamosvojijo in obrnejo proti človeštvu, so pustile močan pečat. Toda zaradi dejanskih omejitev, ki jih pred umetno inteligenco postavlja realno okolje, je tak strah pretiran, predvsem pa so ključni problemi drugje.
Kajti uporaba robotov vendarle spreminja naš odnos oziroma ravnanje v določenih primerih. To je – še posebno na vojaškem področju – lahko zelo problematično, opozarja Pustovrh. Če vojak ni neposredno navzoč na bojišču, ampak kot operater vodi robota na daljavo, se je recimo pripravljen bolj nasilno odzvati. Uporaba robotov v vojaške namene tako najjasneje pokaže nekatere ključne težave. Dejstvo je, da lahko robote, tako kot vsako drugo tehnologijo, uporabimo v take ali drugačne namene. Vendar je kot na toliko drugih področjih tudi pri robotiki razvoj na vojaškem področju najmočnejši in najbolj finančno podprt. Da bi preprečili različne črne scenarije, nekateri pozivajo k prepovedi uporabe robotskih tehnologij v vojaške namene, podobno kot se je to zgodilo z biološkim orožjem in bojnimi plini.
Trenutno so najbolj aktualna brezpilotna letala. Pri njih je razvoj že tako daleč, da bi lahko tudi povsem samostojno odločila, kdaj pritisniti na sprožilec, razlaga Ude. To se v praksi, vsaj po dostopnih informacijah, še ni zgodilo, možnost pa že obstaja. Odločitev o tem je tako predvsem politična, poudarja Pustovrh. Raziskovalci se po navadi bolj zavedajo etičnih vidikov uporabe tehnologije, toda na politični ravni so bolj v ospredju realna politika in njene potrebe. Argument za uporabo robotiziranih sistemov na bojišču je tako najpogosteje zmanjševanje smrtnih žrtev med vojaki.
Razlike v pristopu pa so tudi med različnimi državami. Če v Združenih državah Amerike še obstaja javna debata o etičnih vidikih uporabe robotov, tega recimo v Rusiji ni, tehnologija pa se tam ravno tako razvija in tudi počasi uvaja na bojno polje, še opozarja Pustovrh. "Kjer je vloga odločevalcev močnejša, ni toliko etičnih zadržkov."
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
V zadnjih letih robotika doživlja skokovit razvoj. Gre za področje na katerega Evropska unija po gospodarski strani močno stavi. Področje robotike je namreč ena tistih sorazmerno redkih panog, pri katerih selitev proizvodnje v dežele z najcenejšo delovno silo ni prišla v poštev. Evropska unija ima tako kar dvotretjinski deležem v storitveni robotiki, ki danes doživlja najbolj intenziven razmah.
Vzrok se skriva v naglem razvoju na številnih področjih v zadnjih letih in desetletjih. Ključni dejavnik je nedvomno skokovito povečevanje procesorske moči, pa tudi razvoj vse kompleksnejših algoritmov, kar umetnim možganom omogoča preračunavanje obsežnih količin podatkov v realnem času. Obenem pa so se s široko uporabo tudi znatno pocenili procesorji.
"Pravzaprav se niti ne zavedamo, koliko so roboti že do sedaj vplivali na naša življenja," poudarja dr. Marko Munih, predstojnik Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Cele palete izdelkov od mobilnih telefonov do avtomobilov si sploh ne bi mogli privoščiti, če nam pri njihovi izdelavi ne bi pomagali roboti, saj bi bilo delo sicer preprosto predrago in premalo natančno opravljeno. Roboti tako izdelujejo avtomobile že 40 let, mobilne telefone pa že od vsega začetka.
Toda če so bili roboti še nedavno zaprti v posebne varne kletke v proizvodnih halah, pa nove generacije vse bolj prihajajo v neposreden stik s človekom in znajo tudi vse bolje sodelovati z njim. Bolj so prilagodljivi, hitreje se učijo, pa tudi zasnovani so tako, da so manj togi in mehkejši; če se recimo zaletijo, ne povzročijo resne škode.
Uporaba novih, gibljivejših, bolj prilagodljivih in z najrazličnejšimi senzorji opremljenih robotov se širi na nova področja. Roboti raziskujejo vesolje, hodijo po Marsu, raziskujejo dno oceanov. Gredo lahko v vsa tista okolja, ki so človeku nevarna. Tudi v bolj vsakdanjih okoliščinah so lahko roboti prva in najboljša izbira. Največkrat so to požari, delo v prostorih z nevarnimi snovmi, nadzor prostorov, kjer je možnost eksplozije, in podobno.
Kot se pogosto zgodi, je tudi v tem primeru dala dodaten zagon razvoju tega segmenta robotike nesreča – namreč jedrska nesreča v elektrarni v Fukušimi. Japonci so na področju robotike izredno razviti in so načeloma tudi najbolj naklonjeni robotom. Toda ob nesreči v Fukušimi so bili kar precej razočarani zaradi izredno omejenih možnosti pomoči, ki so jo lahko ponudili roboti, razlaga dr. Aleš Ude, vodja odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožefa Stefana. Splošna javnost robotom pogosto pripisuje prevelike sposobnosti, opozarja Ude. Toda jedrske nesreče so tudi zanje še posebno težavno okolje, saj začne zaradi sevanja odpovedovati elektronika. Toda svoje je vendarle dodal tudi človeški dejavnik. Japonci so namreč nekaj let pred nesrečo opustili program razvoja tovrstnih robotov, pojasnjuje prof. Munih. Toda po nesreči leta 2011 je doživel ponoven razmah razvoj robotov, ki bi bili zmožni v težavnem okolju opraviti nekatera opravila, recimo odpreti zagozdena vrata, zapreti ali celo zamenjati kak ventil in podobno, da se človeku ne bi bilo treba izpostavljati nevarnemu okolju.
Kako nujno potrebni so roboti za reševanje težav, ki so zunaj človeškega dosega, se je najjasneje pokazalo v primeru nesreče na naftni vrtini v Mehiškem zalivu leta 2010. Čeprav je trajalo res dolgo, da jim je uspelo zamašiti vrtino, te ekološke katastrofe brez pomoči robotov morda sploh ne bi mogli omejiti. Samo roboti so se lahko potopili v globino 1600 metrov in nazadnje uspešno zaprli puščajočo vrtino. Seveda pa svojega dela niso opravili samostojno, ampak jih je vodil človeški operater.
Prav vprašanje avtonomnosti robotov je še zelo odprto in zato tudi nadvse plodno za najrazličnejša ugibanja. Današnji roboti se že kar dobro znajdejo v okoljih, ki so razmeroma predvidljiva. Zgovoren primer je razvoj samovozečih avtomobilov, ki so tudi neke vrste roboti, razlaga Aleš Ude. Kadar na cesti vladajo običajne prometne razmere, se ti že kar dobro znajdejo, ko pa tako vozilo naleti na primer na delovišče na cesti, je novih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, hitro preveč. Robot se sicer lahko tudi že priuči nekaterih opravil, težko pa je narediti takšnega, ki bi lahko delal vse. V nasprotju z njimi smo ljudje izvrstni prav pri odzivanju na nepričakovane situacije. Pri robotih pa je vse odvisno od tega, kako kompleksni so algoritmi, na podlagi katerih delujejo. Robot se bo na nepričakovano situacijo odzval v skladu s svojim algoritmom: če je ta glede na situacijo dober in če ima robot dovolj pravih senzorjev, potem bo njegov odziv ustrezen, sicer pa se lahko odzove tudi povsem napačno.
Seveda pa se v zvezi z uporabo robotov sprožajo tudi vprašanja, kako bo njihova vse večja vpetost v najrazličnejša opravila preoblikovala človeško družbo. Če sodimo po vplivu svetovnega spleta, ki je prinesel tako rekoč tektonske premike, bo vpliv robotov in drugih pametnih sistemov brez dvoma velik, hkrati pa ga je skoraj nemogoče napovedati.
Pogosto se zastavlja vprašanje, kako široko bodo roboti dostopni: ali bodo koristi, ki jih prinašajo, želi le bogatejši? Optimistični scenarij razvoja dogodkov predvideva, da se bo z razširjenostjo tehnologije tudi primerno spustila cena, tako kot se je to zgodilo z mobilnimi telefoni, razlaga dr. Toni Pustovrh iz Centra za preučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede. Toda pri tem je ključno, poudarja, da vzporedno z razvojem tehnologije naslavljamo tudi vprašanja in težave, ki se porajajo ob uporabi te tehnologije.
Odnos do robotov se po državah precej razlikuje. Če so jim Japonci najbolj naklonjeni, imamo na zahodu hitro pred očmi negativne scenarije. Velik vpliv na to ima tudi popularna kultura. Podobe prihodnosti v slogu Terminatorja, ko umetna inteligenca in roboti postanejo preveč inteligentni, se osamosvojijo in obrnejo proti človeštvu, so pustile močan pečat. Toda zaradi dejanskih omejitev, ki jih pred umetno inteligenco postavlja realno okolje, je tak strah pretiran, predvsem pa so ključni problemi drugje.
Kajti uporaba robotov vendarle spreminja naš odnos oziroma ravnanje v določenih primerih. To je – še posebno na vojaškem področju – lahko zelo problematično, opozarja Pustovrh. Če vojak ni neposredno navzoč na bojišču, ampak kot operater vodi robota na daljavo, se je recimo pripravljen bolj nasilno odzvati. Uporaba robotov v vojaške namene tako najjasneje pokaže nekatere ključne težave. Dejstvo je, da lahko robote, tako kot vsako drugo tehnologijo, uporabimo v take ali drugačne namene. Vendar je kot na toliko drugih področjih tudi pri robotiki razvoj na vojaškem področju najmočnejši in najbolj finančno podprt. Da bi preprečili različne črne scenarije, nekateri pozivajo k prepovedi uporabe robotskih tehnologij v vojaške namene, podobno kot se je to zgodilo z biološkim orožjem in bojnimi plini.
Trenutno so najbolj aktualna brezpilotna letala. Pri njih je razvoj že tako daleč, da bi lahko tudi povsem samostojno odločila, kdaj pritisniti na sprožilec, razlaga Ude. To se v praksi, vsaj po dostopnih informacijah, še ni zgodilo, možnost pa že obstaja. Odločitev o tem je tako predvsem politična, poudarja Pustovrh. Raziskovalci se po navadi bolj zavedajo etičnih vidikov uporabe tehnologije, toda na politični ravni so bolj v ospredju realna politika in njene potrebe. Argument za uporabo robotiziranih sistemov na bojišču je tako najpogosteje zmanjševanje smrtnih žrtev med vojaki.
Razlike v pristopu pa so tudi med različnimi državami. Če v Združenih državah Amerike še obstaja javna debata o etičnih vidikih uporabe robotov, tega recimo v Rusiji ni, tehnologija pa se tam ravno tako razvija in tudi počasi uvaja na bojno polje, še opozarja Pustovrh. "Kjer je vloga odločevalcev močnejša, ni toliko etičnih zadržkov."
Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?
Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.
Pred tremi leti se je zgodilo nepredstavljivo. Svet se je ustavil, države so ena za drugo uvedle stroga zaprtja, karantene, šolo in delo na daljavo. Družbeno in družabno življenje se je iz resničnega sveta preselilo za zaslone, kar je vplivalo tudi na intimna in partnerska življenja ljudi in hkrati razkrilo, da imajo različne družbe in kulture različne odnose do intimnosti, partnerstva, spolnosti in seksualnosti. V tokratni Intelekti raziskujemo vpliv kulture na človeško intimnost in seksualnost. Na Kongresu Evropskega združenja za spolno medicino, ki je letos prvič po izbruhu covidu potekal v živo, smo se pred mesecem dni v Rotterdamu pogovarjali z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki seksologije in spolne medicine. V tokratni oddaji boste slišali tri strokovnjakainje, ki se vsaka s svojega zornega kota soočajo s težavami, ki jih povzroča nezmožnost različnih kultur in religijskih tradicij, da bi iskreno, odprto in na znanosti utemeljeno govorile o človekovi seksualnosti. Pogovori z njimi bodo izhodišče za pojasnila o spolnosti in seksulnosti z religiološkega in socialno psihološkega zornega kota. Vabljeni k poslušanju.
"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj je potrebno negovati tudi kolektivni spomin na boleča in travmatična poglavja naše kulturno-zgodovinske dediščine in kako to kar najbolje storiti?
Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.
V času vse večjega pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj stanovanjske zadruge predstavljajo primerno alternativo. Pobudniki vidijo stanovanjske zadruge v prvi vrsti kot način solidarnega reševanja stanovanjske problematike, ki pa hkrati odgovarja na sodobne družbene izzive. Skozi stanovanjsko skupnost rešujejo problem osamljenosti starejših in mlajših ter spodbujajo premisleke in reorganizacijo praks skrbstvenega dela. Nenazadnje pa se zadruge po svetu kažejo kot izjemno uspešne v oblikovanju bolj trajnostnega bivanja. Kdaj bodo sodobne stanovanjske zadruge zaživele tudi pri nas? V tokratni Intelekti, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Tajnost podatkov in pestra paleta finančnih instrumentov, pogosto na meji ali onkraj legalnosti, so ključ do odtekanja bogastva na račune peščice.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.
V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.
Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?
Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?
Neveljaven email naslov