Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Horizonti sodobne robotike

29.03.2016


 

V zadnjih letih robotika doživlja skokovit razvoj. Gre za področje na katerega Evropska unija po gospodarski strani močno stavi. Področje robotike je namreč ena tistih sorazmerno redkih panog, pri katerih selitev proizvodnje v dežele z najcenejšo delovno silo ni prišla v poštev. Evropska unija ima tako kar dvotretjinski deležem v storitveni robotiki, ki danes doživlja najbolj intenziven razmah.

Vzrok se skriva v naglem razvoju na številnih področjih v zadnjih letih in desetletjih. Ključni dejavnik je nedvomno skokovito povečevanje procesorske moči, pa tudi razvoj vse kompleksnejših algoritmov, kar umetnim možganom omogoča preračunavanje obsežnih količin podatkov v realnem času. Obenem pa so se s široko uporabo tudi znatno pocenili procesorji.

Že dolgo samoumeven, čeprav neviden del naših življenj

"Pravzaprav se niti ne zavedamo, koliko so roboti že do sedaj vplivali na naša življenja," poudarja dr. Marko Munih, predstojnik Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Cele palete izdelkov od mobilnih telefonov do avtomobilov si sploh ne bi mogli privoščiti, če nam pri njihovi izdelavi ne bi pomagali roboti, saj bi bilo delo sicer preprosto predrago in premalo natančno opravljeno. Roboti tako izdelujejo avtomobile že 40 let, mobilne telefone pa že od vsega začetka.

Toda če so bili roboti še nedavno zaprti v posebne varne kletke v proizvodnih halah, pa nove generacije vse bolj prihajajo v neposreden stik s človekom in znajo tudi vse bolje sodelovati z njim. Bolj so prilagodljivi, hitreje se učijo, pa tudi zasnovani so tako, da so manj togi in mehkejši; če se recimo zaletijo, ne povzročijo resne škode.

Kamor ni šel še noben človek – gredo roboti

Uporaba novih, gibljivejših, bolj prilagodljivih in z najrazličnejšimi senzorji opremljenih robotov se širi na nova področja. Roboti raziskujejo vesolje, hodijo po Marsu, raziskujejo dno oceanov. Gredo lahko v vsa tista okolja, ki so človeku nevarna. Tudi v bolj vsakdanjih okoliščinah so lahko roboti prva in najboljša izbira. Največkrat so to požari, delo v prostorih z nevarnimi snovmi, nadzor prostorov, kjer je možnost eksplozije, in podobno.

Kot se pogosto zgodi, je tudi v tem primeru dala dodaten zagon razvoju tega segmenta robotike nesreča – namreč jedrska nesreča v elektrarni v Fukušimi. Japonci so na področju robotike izredno razviti in so načeloma tudi najbolj naklonjeni robotom. Toda ob nesreči v Fukušimi so bili kar precej razočarani zaradi izredno omejenih možnosti pomoči, ki so jo lahko ponudili roboti, razlaga dr. Aleš Ude, vodja odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožefa Stefana. Splošna javnost robotom pogosto pripisuje prevelike sposobnosti, opozarja Ude. Toda jedrske nesreče so tudi zanje še posebno težavno okolje, saj začne zaradi sevanja odpovedovati elektronika. Toda svoje je vendarle dodal tudi človeški dejavnik. Japonci so namreč nekaj let pred nesrečo opustili program razvoja tovrstnih robotov, pojasnjuje prof. Munih. Toda po nesreči leta 2011 je doživel ponoven razmah razvoj robotov, ki bi bili zmožni v težavnem okolju opraviti nekatera opravila, recimo odpreti zagozdena vrata, zapreti ali celo zamenjati kak ventil in podobno, da se človeku ne bi bilo treba izpostavljati nevarnemu okolju.

Kako nujno potrebni so roboti za reševanje težav, ki so zunaj človeškega dosega, se je najjasneje pokazalo v primeru nesreče na naftni vrtini v Mehiškem zalivu leta 2010. Čeprav je trajalo res dolgo, da jim je uspelo zamašiti vrtino, te ekološke katastrofe brez pomoči robotov morda sploh ne bi mogli omejiti. Samo roboti so se lahko potopili v globino 1600 metrov in nazadnje uspešno zaprli puščajočo vrtino. Seveda pa svojega dela niso opravili samostojno, ampak jih je vodil človeški operater.

Sam svoj robot?

Prav vprašanje avtonomnosti robotov je še zelo odprto in zato tudi nadvse plodno za najrazličnejša ugibanja. Današnji roboti se že kar dobro znajdejo v okoljih, ki so razmeroma predvidljiva. Zgovoren primer je razvoj samovozečih avtomobilov, ki so tudi neke vrste roboti, razlaga Aleš Ude. Kadar na cesti vladajo običajne prometne razmere, se ti že kar dobro znajdejo, ko pa tako vozilo naleti na primer na delovišče na cesti, je novih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, hitro preveč. Robot se sicer lahko tudi že priuči nekaterih opravil, težko pa je narediti takšnega, ki bi lahko delal vse. V nasprotju z njimi smo ljudje izvrstni prav pri odzivanju na nepričakovane situacije. Pri robotih pa je vse odvisno od tega, kako kompleksni so algoritmi, na podlagi katerih delujejo. Robot se bo na nepričakovano situacijo odzval v skladu s svojim algoritmom: če je ta glede na situacijo dober in če ima robot dovolj pravih senzorjev, potem bo njegov odziv ustrezen, sicer pa se lahko odzove tudi povsem napačno.

Bodo roboti spremenili svet?

Seveda pa se v zvezi z uporabo robotov sprožajo tudi vprašanja, kako bo njihova vse večja vpetost v najrazličnejša opravila preoblikovala človeško družbo. Če sodimo po vplivu svetovnega spleta, ki je prinesel tako rekoč tektonske premike, bo vpliv robotov in drugih pametnih sistemov brez dvoma velik, hkrati pa ga je skoraj nemogoče napovedati.

Pogosto se zastavlja vprašanje, kako široko bodo roboti dostopni: ali bodo koristi, ki jih prinašajo, želi le bogatejši? Optimistični scenarij razvoja dogodkov predvideva, da se bo z razširjenostjo tehnologije tudi primerno spustila cena, tako kot se je to zgodilo z mobilnimi telefoni, razlaga dr. Toni Pustovrh iz Centra za preučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede. Toda pri tem je ključno, poudarja, da vzporedno z razvojem tehnologije naslavljamo tudi vprašanja in težave, ki se porajajo ob uporabi te tehnologije.

Odnos do robotov se po državah precej razlikuje. Če so jim Japonci najbolj naklonjeni, imamo na zahodu hitro pred očmi negativne scenarije. Velik vpliv na to ima tudi popularna kultura. Podobe prihodnosti v slogu Terminatorja, ko umetna inteligenca in roboti postanejo preveč inteligentni, se osamosvojijo in obrnejo proti človeštvu, so pustile močan pečat. Toda zaradi dejanskih omejitev, ki jih pred umetno inteligenco postavlja realno okolje, je tak strah pretiran, predvsem pa so ključni problemi drugje.

Roboti na bojišču

Kajti uporaba robotov vendarle spreminja naš odnos oziroma ravnanje v določenih primerih. To je – še posebno na vojaškem področju – lahko zelo problematično, opozarja Pustovrh. Če vojak ni neposredno navzoč na bojišču, ampak kot operater vodi robota na daljavo, se je recimo pripravljen bolj nasilno odzvati. Uporaba robotov v vojaške namene tako najjasneje pokaže nekatere ključne težave. Dejstvo je, da lahko robote, tako kot vsako drugo tehnologijo, uporabimo v take ali drugačne namene. Vendar je kot na toliko drugih področjih tudi pri robotiki razvoj na vojaškem področju najmočnejši in najbolj finančno podprt. Da bi preprečili različne črne scenarije, nekateri pozivajo k prepovedi uporabe robotskih tehnologij v vojaške namene, podobno kot se je to zgodilo z biološkim orožjem in bojnimi plini.

Trenutno so najbolj aktualna brezpilotna letala. Pri njih je razvoj že tako daleč, da bi lahko tudi povsem samostojno odločila, kdaj pritisniti na sprožilec, razlaga Ude. To se v praksi, vsaj po dostopnih informacijah, še ni zgodilo, možnost pa že obstaja. Odločitev o tem je tako predvsem politična, poudarja Pustovrh. Raziskovalci se po navadi bolj zavedajo etičnih vidikov uporabe tehnologije, toda na politični ravni so bolj v ospredju realna politika in njene potrebe. Argument za uporabo robotiziranih sistemov na bojišču je tako najpogosteje zmanjševanje smrtnih žrtev med vojaki.

Razlike v pristopu pa so tudi med različnimi državami. Če v Združenih državah Amerike še obstaja javna debata o etičnih vidikih uporabe robotov, tega recimo v Rusiji ni, tehnologija pa se tam ravno tako razvija in tudi počasi uvaja na bojno polje, še opozarja Pustovrh. "Kjer je vloga odločevalcev močnejša, ni toliko etičnih zadržkov."


Intelekta

910 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Horizonti sodobne robotike

29.03.2016


 

V zadnjih letih robotika doživlja skokovit razvoj. Gre za področje na katerega Evropska unija po gospodarski strani močno stavi. Področje robotike je namreč ena tistih sorazmerno redkih panog, pri katerih selitev proizvodnje v dežele z najcenejšo delovno silo ni prišla v poštev. Evropska unija ima tako kar dvotretjinski deležem v storitveni robotiki, ki danes doživlja najbolj intenziven razmah.

Vzrok se skriva v naglem razvoju na številnih področjih v zadnjih letih in desetletjih. Ključni dejavnik je nedvomno skokovito povečevanje procesorske moči, pa tudi razvoj vse kompleksnejših algoritmov, kar umetnim možganom omogoča preračunavanje obsežnih količin podatkov v realnem času. Obenem pa so se s široko uporabo tudi znatno pocenili procesorji.

Že dolgo samoumeven, čeprav neviden del naših življenj

"Pravzaprav se niti ne zavedamo, koliko so roboti že do sedaj vplivali na naša življenja," poudarja dr. Marko Munih, predstojnik Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Cele palete izdelkov od mobilnih telefonov do avtomobilov si sploh ne bi mogli privoščiti, če nam pri njihovi izdelavi ne bi pomagali roboti, saj bi bilo delo sicer preprosto predrago in premalo natančno opravljeno. Roboti tako izdelujejo avtomobile že 40 let, mobilne telefone pa že od vsega začetka.

Toda če so bili roboti še nedavno zaprti v posebne varne kletke v proizvodnih halah, pa nove generacije vse bolj prihajajo v neposreden stik s človekom in znajo tudi vse bolje sodelovati z njim. Bolj so prilagodljivi, hitreje se učijo, pa tudi zasnovani so tako, da so manj togi in mehkejši; če se recimo zaletijo, ne povzročijo resne škode.

Kamor ni šel še noben človek – gredo roboti

Uporaba novih, gibljivejših, bolj prilagodljivih in z najrazličnejšimi senzorji opremljenih robotov se širi na nova področja. Roboti raziskujejo vesolje, hodijo po Marsu, raziskujejo dno oceanov. Gredo lahko v vsa tista okolja, ki so človeku nevarna. Tudi v bolj vsakdanjih okoliščinah so lahko roboti prva in najboljša izbira. Največkrat so to požari, delo v prostorih z nevarnimi snovmi, nadzor prostorov, kjer je možnost eksplozije, in podobno.

Kot se pogosto zgodi, je tudi v tem primeru dala dodaten zagon razvoju tega segmenta robotike nesreča – namreč jedrska nesreča v elektrarni v Fukušimi. Japonci so na področju robotike izredno razviti in so načeloma tudi najbolj naklonjeni robotom. Toda ob nesreči v Fukušimi so bili kar precej razočarani zaradi izredno omejenih možnosti pomoči, ki so jo lahko ponudili roboti, razlaga dr. Aleš Ude, vodja odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožefa Stefana. Splošna javnost robotom pogosto pripisuje prevelike sposobnosti, opozarja Ude. Toda jedrske nesreče so tudi zanje še posebno težavno okolje, saj začne zaradi sevanja odpovedovati elektronika. Toda svoje je vendarle dodal tudi človeški dejavnik. Japonci so namreč nekaj let pred nesrečo opustili program razvoja tovrstnih robotov, pojasnjuje prof. Munih. Toda po nesreči leta 2011 je doživel ponoven razmah razvoj robotov, ki bi bili zmožni v težavnem okolju opraviti nekatera opravila, recimo odpreti zagozdena vrata, zapreti ali celo zamenjati kak ventil in podobno, da se človeku ne bi bilo treba izpostavljati nevarnemu okolju.

Kako nujno potrebni so roboti za reševanje težav, ki so zunaj človeškega dosega, se je najjasneje pokazalo v primeru nesreče na naftni vrtini v Mehiškem zalivu leta 2010. Čeprav je trajalo res dolgo, da jim je uspelo zamašiti vrtino, te ekološke katastrofe brez pomoči robotov morda sploh ne bi mogli omejiti. Samo roboti so se lahko potopili v globino 1600 metrov in nazadnje uspešno zaprli puščajočo vrtino. Seveda pa svojega dela niso opravili samostojno, ampak jih je vodil človeški operater.

Sam svoj robot?

Prav vprašanje avtonomnosti robotov je še zelo odprto in zato tudi nadvse plodno za najrazličnejša ugibanja. Današnji roboti se že kar dobro znajdejo v okoljih, ki so razmeroma predvidljiva. Zgovoren primer je razvoj samovozečih avtomobilov, ki so tudi neke vrste roboti, razlaga Aleš Ude. Kadar na cesti vladajo običajne prometne razmere, se ti že kar dobro znajdejo, ko pa tako vozilo naleti na primer na delovišče na cesti, je novih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, hitro preveč. Robot se sicer lahko tudi že priuči nekaterih opravil, težko pa je narediti takšnega, ki bi lahko delal vse. V nasprotju z njimi smo ljudje izvrstni prav pri odzivanju na nepričakovane situacije. Pri robotih pa je vse odvisno od tega, kako kompleksni so algoritmi, na podlagi katerih delujejo. Robot se bo na nepričakovano situacijo odzval v skladu s svojim algoritmom: če je ta glede na situacijo dober in če ima robot dovolj pravih senzorjev, potem bo njegov odziv ustrezen, sicer pa se lahko odzove tudi povsem napačno.

Bodo roboti spremenili svet?

Seveda pa se v zvezi z uporabo robotov sprožajo tudi vprašanja, kako bo njihova vse večja vpetost v najrazličnejša opravila preoblikovala človeško družbo. Če sodimo po vplivu svetovnega spleta, ki je prinesel tako rekoč tektonske premike, bo vpliv robotov in drugih pametnih sistemov brez dvoma velik, hkrati pa ga je skoraj nemogoče napovedati.

Pogosto se zastavlja vprašanje, kako široko bodo roboti dostopni: ali bodo koristi, ki jih prinašajo, želi le bogatejši? Optimistični scenarij razvoja dogodkov predvideva, da se bo z razširjenostjo tehnologije tudi primerno spustila cena, tako kot se je to zgodilo z mobilnimi telefoni, razlaga dr. Toni Pustovrh iz Centra za preučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede. Toda pri tem je ključno, poudarja, da vzporedno z razvojem tehnologije naslavljamo tudi vprašanja in težave, ki se porajajo ob uporabi te tehnologije.

Odnos do robotov se po državah precej razlikuje. Če so jim Japonci najbolj naklonjeni, imamo na zahodu hitro pred očmi negativne scenarije. Velik vpliv na to ima tudi popularna kultura. Podobe prihodnosti v slogu Terminatorja, ko umetna inteligenca in roboti postanejo preveč inteligentni, se osamosvojijo in obrnejo proti človeštvu, so pustile močan pečat. Toda zaradi dejanskih omejitev, ki jih pred umetno inteligenco postavlja realno okolje, je tak strah pretiran, predvsem pa so ključni problemi drugje.

Roboti na bojišču

Kajti uporaba robotov vendarle spreminja naš odnos oziroma ravnanje v določenih primerih. To je – še posebno na vojaškem področju – lahko zelo problematično, opozarja Pustovrh. Če vojak ni neposredno navzoč na bojišču, ampak kot operater vodi robota na daljavo, se je recimo pripravljen bolj nasilno odzvati. Uporaba robotov v vojaške namene tako najjasneje pokaže nekatere ključne težave. Dejstvo je, da lahko robote, tako kot vsako drugo tehnologijo, uporabimo v take ali drugačne namene. Vendar je kot na toliko drugih področjih tudi pri robotiki razvoj na vojaškem področju najmočnejši in najbolj finančno podprt. Da bi preprečili različne črne scenarije, nekateri pozivajo k prepovedi uporabe robotskih tehnologij v vojaške namene, podobno kot se je to zgodilo z biološkim orožjem in bojnimi plini.

Trenutno so najbolj aktualna brezpilotna letala. Pri njih je razvoj že tako daleč, da bi lahko tudi povsem samostojno odločila, kdaj pritisniti na sprožilec, razlaga Ude. To se v praksi, vsaj po dostopnih informacijah, še ni zgodilo, možnost pa že obstaja. Odločitev o tem je tako predvsem politična, poudarja Pustovrh. Raziskovalci se po navadi bolj zavedajo etičnih vidikov uporabe tehnologije, toda na politični ravni so bolj v ospredju realna politika in njene potrebe. Argument za uporabo robotiziranih sistemov na bojišču je tako najpogosteje zmanjševanje smrtnih žrtev med vojaki.

Razlike v pristopu pa so tudi med različnimi državami. Če v Združenih državah Amerike še obstaja javna debata o etičnih vidikih uporabe robotov, tega recimo v Rusiji ni, tehnologija pa se tam ravno tako razvija in tudi počasi uvaja na bojno polje, še opozarja Pustovrh. "Kjer je vloga odločevalcev močnejša, ni toliko etičnih zadržkov."


08.02.2022

Sodobna Kitajska - geopolitika

Januarja lani je v enem svojih govorov kitajski partijski in državni voditelj Xi Jinping pripomnil, da sodobni svet pretresajo globinske spremembe, spričo česar se zdi mednarodni položaj naravnost kaotičen. Predsedniku Xiju seveda lahko samo pritrdimo – v zadnjih nekaj letih se je, na primer, pokazalo, da ameriška liberalna demokracija ni tako trdna, kakor smo si mislili v drugi polovici 20. stoletja; da ruska moč ni tako brezzoba, kakor smo si mislili po padcu berlinskega zidu; da bosta računalniška revolucija in globalno segrevanje še bolj, kakor smo si kadarkoli mislili, spremenila pogoje za človeka dostojno življenje na vseh celinah. Seveda pa v ta niz sprememb, ki so zamajale naše razumevanje sveta, spremenila naša pričakovanja glede prihodnosti in vnesla obilo negotovosti v mednarodne odnose, lahko ali celo moramo prišteti še en dejavnik – vsestranski vzpon Ljudske republike Kitajske. Gospodarska in vojaška moč dežele na oni strani velikega zidu že vsaj trideset let nezadržno naraščata, s tem pa se, jasno, z vse večjo ostrino postavlja tudi vprašanje, kako bo Kitajska to moč uporabila? Kaj pravzaprav hoče doseči? Kako si predstavlja idealno urejene meddržavne odnose v 21. stoletju in kje v kontekstu te ureditve navsezadnje vidi samo sebe? - To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dve sinologinji – novinarko in dolgoletno zunanjepolitično dopisnico časopisne hiše Delo, Zorano Baković, ter raziskovalko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in predavateljico na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Heleno Motoh. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


01.02.2022

Sodobna Kitajska - družba

Kitajska je dežela številnih nasprotij. V velemestih vzhoda je izrazit razvojni preskok, ki ga je Kitajska naredila v zadnjih desetletjih, najbolj nazoren. Tu najsodobnejša infrastruktura zagotavlja visoko kvaliteto bivanja; za tako rekoč vse storitve potrebujete le pametni telefon. Nagel razvoj je prinesel številne globoke spremembe in prioritete družbe se spreminjajo. Vse manj je občudovanja zahoda, ki je bilo še pred nekaj leti skoraj samoumevno, vse manj je tudi pripravljenosti na nekoč običajne celodnevne delovnike. Nova blaginja je prinesla številne nove možnosti za preživljanje prostega časa in predvsem mladi jih ne želijo zamuditi. Medgeneracijski prepad je vse širši. Pomembno mesto pri oblikovanju mnenj ima seveda kitajski splet, kjer igra pomembno vlogo državna cenzura. Seveda pa od naglo rastoče državne blaginje niso imeli vsi enakih koristi. Ločnica med razvitim kitajskim vzhodom in mnogo manj razvitim zahodom je velika. Na Kitajskem je dostop do temeljne družbene infrastrukture, kot sta zdravstvo in šolstvo, povezan s krajem stalnega prebivališča, ki ga nikakor ni preprosto spremeniti. Pritisk na ključna velemesta, kjer so najboljše institucije, je izreden, konkurenca prav tako. In številnim se visoka življenjska in karierna pričakovanja ne uresničijo. Nekaterim dejavnikom, ki oblikujejo kitajsko družbo danes, smo se posvetili v tokratni Intelekti, v kateri so sodelovali trije sinologi: doc. dr. Maja Veselič, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Luka Golež, ki že 7 let živi in študira v Pekingu; Nika Zobec, ki že 8 let živi in dela v Šanghaju.


25.01.2022

Ihan, Jerala, Trampuž: Miti o cepljenju in omikronu

Zadnji dve leti so se pri razlagi epidemije, covida in cepljenja izpostavili tudi trije sogovorniki tokratne Intelekte. To so: imunolog Alojz Ihan, infektolog Andrej Trampuž in sintezni biolog Roman Jerala. Ali ima cepljenje proti covidu še smisel? Kako večkratno cepljenje vpliva na delovanje imunskega sistema? Ali iz pandemije res že prehajamo v epidemijo? Za odgovore je Iztok Konc poklical v Ljubljano na Medicinsko fakulteto, v Berlin na Kliniko Charite in v Ljubljano na Kemijski inštitut. Kakšna so njihova pojasnila in razlage? Foto: BoBo, AT


18.01.2022

Čemu nagrade za umetnost?

Naj gre za oskarje ali kresnike, za Nobelove ali Prešernove nagrade, zdi se, da zadnje čase malodane vsaka podelitev priznanj za vrhunske umetnostne dosežke buri duhove in spodbuja neskončna prerekanja na svetovnih oziroma domačih družbenih omrežjih. Najprej so tu seveda vsi tisti, ki se kratko malo ne morejo sprijazniti, da njihov favorit ni bil ustrezno počaščen. V očeh nekaterih drugih nagrade vse prelahko in prepogosto služijo reprodukciji in utrjevanju krivičnih družbenih razmerij, spričo česar pravzaprav izdajajo emancipatorni značaj sleherne resnične umetnosti. Tretji, nasprotno, menijo, da aktivistično razpoloženi žiranti umetnost izdajajo tako, da pri presojanju bolj kakor čisto estetskim kriterijem sledijo svetovno-nazorski všečnosti umetnikov in umetnic. No, spet četrti pa so prepričani, da bi se bilo vsem tem prepirom mogoče izogniti, ko bi polje umetnosti v celoti prepustili trgu, ki naj s stvarnimi podatki o prodajnem uspehu te ali one umetnine pokaže, kje natanko nastajajo presežki – kakor da še nikoli niso slišali za Van Gogha ali Kafko torej. Vtis je, skratka, da se ob vprašanju umetnostnih nagrad razkrivajo številni ideološki antagonizmi, ki – tako na globalni kakor lokalni ravni – prečijo sodobno družbo. Prav zato smo si institucijo umetnostnih nagrad skušali pobliže ogledati v toktratni Intelekti ter brez jeze ali vneme pretehtati, komu vse naj bi nagrade pravzaprav služile in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da so tovrstna priznanja zares na ravni svoje naloge. Pri tem so nam pomagali naši gostje: zvočna umetnica in kritičarka, Ida Hiršenfelder, pa odgovorna urednica tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars, Ingrid Kovač Brus, potem režiser in direktor Prešernovega gledališča Kranj, Jure Novak, ter dr. Samo Rugelj, odgovorni urednik knjižne revije Bukla in založbe UmCo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: geralt (Pixabay)


11.01.2022

Generacija Z

Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. A njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po večini so še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v času svetovne gospodarske krize, kako je to vplivalo nanje? In kako se jim bo moral prilagoditi tudi trg dela? Več v Intelekti.


04.01.2022

Primarna ginekologija visi na nitki

Ženske zbolevajo za boleznimi, ki so značilne za vse spole, hkrati pa so ogrožene tudi zaradi svoje seksualne in reproduktivne vloge, s čimer je povezan velik del bremena bolezni žensk. Slovenija je ena redkih držav na svetu, kjer imajo ženske prosto dostopnost do specialistk in specialistov ginekologije in porodništva na primarnem nivoju. Svojo osebno ginekologinjo ali ginekologa si lahko izbere dekle že, ko dopolni 13 let. Prvi preventivni pregled brisa na materničnem vratu imajo pri 20. Profesorica doktorica Vesna Leskošek: "To, da imamo lahko redne preglede, ki preprečujejo razvoj rakavih obolenj, ki takoj zaznajo vnetja in ostale bolezni, ki nam pomagajo pri tem, da spolnost uživamo in ne samo nudimo, je strašansko pomembno, da lahko funkcioniramo v družbi." Sistem je danes v slabem stanju, ginekologinj in giniekologov je že zdaj premalo, prihaja val upokojitev. Glede na sklep Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo so glavarinski normativi 4000 opredeljenih žensk na en program. Kot pojasnjuje ginekologinja in vodja delovne skupine za pripravo strategije na področju ginekologije in porodništva pri zdravniški zbornici Slovenije Mojca Grebenc, večina ginekoloških timov normative presega, saj je povprečje pacientk na program 4600: "V tistih ambulantah, ki so bolj približane tem normativom, je boljša dostopnost za pacientke. Višja kot je glavarina, slabša je dostopnost." Na Hrvašem, kjer so imeli podoben sistem, je stanje precej slabše. Na dalmatinskih otokih ordinacij sploh ni, na celini pa vse več žensk obiskuje zasebne ordinacije, čeprav zavarovalnica krije celotno zdravstveno oskrbo žensk. Razen splava, ki je plačljiv. Dostopnost pa krni še pravica zdravstvenih delavk in delavcev do ugovora vesti. Ta obstaja od leta 2003, v primeru splava jo uveljavlja že polovica vseh ginekologov in ginekologinj, razlaga ustanoviteljica in urednica portala reci.hr Renata Ivanović: "Obstajajo bolnišnice, v katerih ženske ne morejo opraviti splava, saj se celotno zdravstveno osebje sklicuje na ugovor vesti. Tega lahko, in nekateri tudi ga uveljavljajo, pri postopkih medicinske umetne oploditve. Obstajajo tendence, da bi pravico do sklicevanja na ugovor vesti imeli tudi farmacevti. Se je že zgodilo, da farmacevt zaradi ugovora vesti ni želel izdati predpisane hormonske kontracepcije." Poleg sistemskega nižanja standardov za zagotavljanje seksualnega in reproduktivnega zdravja žensk, je problem tudi ozaveščanje in izobraževanje. Polarizacijo in nasprotujoča mnenja lahko vidimo na vseh področjih – tudi na področju ginekologije se širijo prepričanja o tem, da je kemija slaba, narava pa dobra. Ginekologinja, porodničarka, sociologinja in seksologinja doktorica Gabrijela Simetinger: "Ženske bi želele z naravnimi metodami uravnavati rojstva, tudi partnerji jim to svetujejo: Saj ne rabiš te kemije jesti, zakaj bi se mučila s tem." Ne zavedamo se več, da bi bile usode številnih žensk brez njih povsem drugačne, poudarja upokojena ginekologinja doktorica Mateja Kožuh Novak: "Zato je zelo važno, da pridejo vse ženske zraven. Ker tiste, ki ne grejo, ki si ne upajo ali pa se bojijo, da ne bodo mogle plačati, tudi umrejo." V tokratni oddaji bomo zato spomnili na dosežke sistemskega in celovitega zdravstvenega varstva žensk.


28.12.2021

Intelekta - Izbor leta 2021

Leto 2021 je bilo v marsičem podobno letu poprej, koronavirus je še vedno med nami, izteka se že drugo leto odkar živimo z omejitvami, za katere smo upali, da bodo začasne, marsikaj kar se nam je še včeraj zdelo nepredstavljivo, je danes samoumevno in ko se oziramo nazaj ugotavljamo, da t.i. nova normalnost na žalost ni prinesla dosti spodbudnega. V naših Intelektah, tudi letos jih je bilo več kot petdeset, smo poskušali aktualno dogajanje umestiti v širši kontekst in misliti vse tisto, kar morda ni očitno na prvi pogled, a močno kroji našo realnost. V letošnji zadnji Intelekti smo zbrali nekaj oddaj, katerih teme so bistveno zaznamovale leto 2021. Od širše problematike povezane z epidemijo, situacije na intenzivnih covid oddelkih, položaja najšibkejših v družbi, povečanega javnega dolga, vzpona sovražnosti in nasilja, pa vse do analiz dogajanj daleč onkraj naših meja in tematiziranja novih tehnologij, prednosti ter pasti njihove rabe.


21.12.2021

Fenomen inflacije ali zakaj rastejo cene

Po tem ko smo se vsaj v zahodnem svetu v preteklih desetletjih navadili, da se z inflacijo tako rekoč ne ukvarjamo resno, občasno strašenje z dviganjem cen pa se je uporabljalo bolj ali manj le kot ideološko motiviran argument proti trošenju države v gospodarskih krizah, se zdi, da so danes strahovi pred inflacijo vendarle nekoliko bolj upravičeni. Četudi ta za zdaj še ni tako zelo visoka – v Sloveniji je denimo novembra dosegla dobre štiri in pol odstotke, kar je še vedno manj kot v času pregrevanja gospodarstva pred finančno gospodarsko krizo dobro desetletje nazaj – se namreč v evroobmočju medletna inflacija dviga že proti 5 odstotkom, v Združenih državah pa skoraj 7 odstotna rast cen v zadnjih dvanajstih mesecih predstavlja celo najvišjo letno rast inflacije od leta 1982. Čeprav o inflaciji kot enem najpomembnejših in tudi politično najbolj občutljivih ekonomskih kazalcev danes tako ponovno veliko govorimo, pa le redko skušamo resnično razumeti kompleksnost tega pojava. V tokratni Intelekti bomo zato skušali v grobem osvetlili, kaj inflacija sploh je, kako nastane oziroma je nastajala skozi zgodovino, kateri ekonomski, geopolitični in družbeni premiki so botrovali temu, da je bila v preteklih desetletjih v razvitem svetu tako nizka in v kakšni situaciji smo se v tem oziru znašli danes, pa tudi na kateri točki ta sicer v tržnih gospodarstvih vedno prisoten pojav sploh postane problematičen in kako ga je mogoče reševati. Pri tem nam bodo pomagali profesor na ljubljanski Ekonomske fakulteti dr. Bogomir Kovač, strokovni sodelavec na isti visokošolski ustanovi Igor Feketija in analitik na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc. Oddajo je pripravila Alja Zore.


14.12.2021

Smo postali družba TikTok izzivov? Od plesnih korakov, smrtno nevarnega skakanja po železniških tirih do piljenja zob

Kar nekaj videov, izzivov trendov je omejeno na svet družbenih omrežij, na vsake toliko časa – čeprav občutek je, da vedno pogosteje – pa v medije in tako do širše javnosti pridejo izzivi, ki predstavljajo bolj kot človeško kreativnost človeško neumnost. Žal se nekateri izzivi končajo tudi s poškodbami in celo smrtjo. Kaj nas žene, da se lotevamo teh izzivov na družbenih omrežjih? »Stavim, da si ne upaš narediti tega….« Če so nas včasih prijatelji in znanci tako izzvali, da smo se lotili nekega izziva – tudi nevarnega, neumnega, nespametnega – vstavi poljubni pridevnik – danes takšno vprašanje niti ni potrebno. Namreč, številni dražljaji, ki smo jim izpostavljeni na družbenih omrežjih, nas kar sami prepričajo, da je izziv, ki si ga ogledujemo na naših zaslonih, vreden posnemanja. Še posebej priljubljeno vlogo tu igra družbeno omrežje tiktok, kjer so videi pravzaprav glavni način komuniciranja. Spomnimo, v Sloveniji smo poleti lahko zasledili, kako so mladoletniki v Dekanih konec šolskega leta proslavili z izjemno nevarnim izzivom oziroma početjem: med približevanjem vlaka so skakali na železniške tire. Predstavniki različnih institucij – policisti, gasilci, zdravniki – predvsem v tujini, kjer je teh nevarnih početij na vižo »vse za dober tiktok video« precej več, opozarjajo, naj si ljudje vendarle poiščejo drugačen način zabave. Tak, ki potencialno ne vodi v hujše poškodbe ali celo smrt. V današnji Intelekti se sprašujemo, ali smo postali družba TikTok izzivov?


07.12.2021

"Moja edina ljubica je arhitektura"

Glavno mesto Slovenije je zaradi del Jožeta Plečnika urbanistična in arhitekturna celostna umetnina. Je eno redkih mest na svetu, ki so tako temeljito zaznamovana z delom enega samega arhitekta. Vse to in še več so očitno prepoznali v Odboru za svetovno dediščino Unesca, saj so letošnjega julija izbrana dela mojstra Plečnika v Ljubljani vpisali na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Kar je seveda zgodovinski dosežek za Slovenijo in izjemno, novo priznanje svetovne javnosti. O tem, kaj to priznanje zares govori o mojstrovem delu in življenju, o tem, da je prejšnji mesec izšel avtorski strip "Plečnik in pika", o aktualni razstavi "Prostorski koncepti Plečnikovih prenov" (mojster arhitekt se je namreč tenkočutno in zelo samosvoje posvečal prenovam starejših stavb) in o uvodu v razstav ter dogodkov polno Plečnikovo leto 2022, saj 23. januarja obeležujemo 150-letnico arhitektovega rojstva, o vsem tem v tokratni Intelekti z gosti strokovnjaki, poznavalci Plečnikovega dela in življenja. Z nami bodo: Ana Porok, umetnostna zgodovinarka, ki je zaposlena kot muzejska svetovalka v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML), odgovorna kustosinja za Plečnikovo hišo, dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino in vodjo kustodiatov v Mestnem muzeju Ljubljana, tudi soavtor stripa o Plečniku ter Tomaž Štoka, umetnostni zgodovinar, sodelavec Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer je koordiniral projekt vpisa Plečnikovih del na UNESCOv seznam. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


30.11.2021

Covid-19 s perspektive prebolevnikov

V Sloveniji je covid prebolelo že več kot 374.000 prebivalk in prebivalcev. Velika večina asimptomatsko ali le z blažjimi znaki in simptomi, 18.000 pa jih je potrebovalo zdravljenje v bolnišnici. S kakšnimi posledicami živijo prebolevniki? Koliko časa so zaščiteni pred ponovno okužbo? Kaj povedo meritve protiteles? Ali se nova varianta koronavirusa – omikron – res lahko izogne tudi imunskemu sistemu prebolevnikov? Na nekatera vprašanja lahko s podatki in številkami odgovorijo strokovnjaki, o drugih nam govorijo izkušnje prebolevnikov samih. V Intelekti smo dali besedo obojim. Sodelujejo: družinski zdravnik in biolog dr. Luka Kristanc iz Zdravstvenega doma v Kranju in infektolog dr. Janez Tomažič iz Infekcijske klinike v Ljubljani. Da povedo svojo zgodbo smo prosili tudi štiri prebolevnice. V pogovor so privolile gospe: Maca Maček iz Ljubljane, Marjeta Rebernak in Ivana Simonič iz Maribora. Z nami bo tudi novinarka, urednica in publicistka Darja Korez Korenčan iz Ljubljane. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik


23.11.2021

"Napredek ni nikoli varen pred nazadovanjem"

Slovenija je med članicami evropske unije edina država, ki je v preteklem letu nazadovala na področju zagotavljanja enakosti spolov. To ugotavlja evropski inštitut za enakost spolov, ki je tako kot lani tudi letos najvišje uvrstil skandinavske države. V zadnjem letu se je pri nas drastično povečalo tudi družinsko nasilje, število umorov žensk je naraslo za kar 50 odstotkov. Tudi upravljanje z epidemijo je pustilo posledice. Ker so po nekaterih raziskavah ženske nase prevzele nesorazmerno večji delež neplačanega skrbstvenega dela, prehajale na polovični delovni čas, ostajale doma in šolale otroke, se je poslabšal tudi njihov ekonomski položaj, mnoge so zaradi epidemije pristale pod pragom revščine. Dogajanje pa zaokrožajo tudi politike in porast družbeno civilnih gibanj, ki težijo k vračanju tradicionalnih vrednot in enakosti spolov nasprotujejo. Omenjeno evropsko poročilo EIGE pa opozarja tudi na segregacijo na področju dela in izobraževanja v Sloveniji. O vsem tem je tekla beseda v Intelekti. Tokratni gostje: prof. dr. Milica Antić Gaber, dr. Jasna Podreka in prof. dr. Roman Kuhar.


16.11.2021

Dobrodošli v metaverzumu

Ko virtualna resničnost sreča tehnologijo veriženja blokov, se odprejo povsem nove možnosti za vrtoglave zaslužke. Tehnologije virtualne in obogatene resničnosti niso nikakršna novost in se razvijajo že kar nekaj časa. A ko je Mark Zuckerberg konec oktobra naznanil, da se bo podjetje Facebook, krovna družba, pod katere okrilje poleg spletne platforme Facebook sodijo tudi Instagram, Whatsapp in Oculus, preimenovalo v Meta in da se bo spletni velikan usmeril v izgradnjo t. i. metaverzuma, ali nemara metavesolja po naše, obsežnega sveta digitalno ustvarjenih resničnosti torej, se je v hipu dvignila prenekatera obrv. Gre tu v prvi vrsti nemara za preusmerjanje pozornosti? Facebook konec koncev še nikoli ni imel tako slabe javne podobe kot v tem trenutku, ko se sooča z nedvoumnimi dokazi o tem, da so upravljanje platforme vedno podrejali dobičkom, čeprav so se odgovorni ob tem povsem jasno zavedali močnih negativnih učinkov obstoječih algoritmov na njihove uporabnike in na družbo kot celoto; še nikoli prej tudi ameriški zakonodajalci niso tako resno razmišljati o vlogi in vplivu tega podjetja in njegovi regulaciji. Novo ime in sveža usmeritev bi morda lahko bila dobrodošla. A kaj pravzaprav pomeni ta napoved gradnje metaverzuma oziroma novih digitalnih resničnosti, v primerjavi s katerimi naj bi naše zdajšnje digitalno življenje, kjer že tako ali tako prebijemo nekoliko preveč svojega časa, povsem zbledelo, če gre glede tega seveda verjeti zanosnim Zuckerbergovim besedam. In kaj pomeni, če bi podjetje, kakšno je Facebook oziroma zdaj Meta, dejansko uspelo v svoji nameri? Kakšna prihodnost se nam obeta za debelim vizirjem VR očal? Ta vprašanja smo skušali osvetliti v tokratni Intelekti, v kateri so o metaverzumih na splošno in Facebookovih aktualnih potezah razmišljali trije poznavalci tega področja: Filip Dobranić z inštituta Danes je nov dan, Lenart Kučić, novinar na portalu Pod črto, in prof. dr. Gregor Petrič s Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Foto: Pexel


09.11.2021

Uvod v Dostojevskega

Življenjska zgodba Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki se je rodil pred 200 leti, 11. novembra 1821 v Moskvi, je bila sila razgibana in burna. Zaradi branja prepovedanih knjig je bil, še ne tridesetleten, obsojen na smrt in v zadnjem hipu, ko je že stal pred strelskim vodom, pomiloščen, tako da je navsezadnje več let preživel v katorgi, krutem kazenskem taborišču v Sibiriji. Bolehal je za epilepsijo, boril se je z odvisnostjo od iger na srečo, soočiti se je moral s smrtjo najbližjih – hčere, prve žene, starejšega brata. Seveda pa Dostojevski ni zanimiv zaradi preobratov polne življenjske usode, temveč zaradi svojega literarnega opusa. O ducatu njegovih romanov, med katerimi velja posebej omeniti vsaj Zločin in kazen, Idiota, Bese in Brate Karamazove, pa o štirih novelah, šestnajstih kratkih zgodbah in množici drugih literarnih, polliterarnih in publicističnih zapisov so razpravljali vsi od Friedricha Nietzscheja do Sigmunda Freuda, od Virginie Woolf do Jeana-Paula Sartra in nič ne kaže, da v našem stoletju diskusija o idejni sporočilnosti ali literarnem mojstrstvu Dostojevskega kaj zamira. No, po drugi strani pa ne moremo spregledati, da se številni bralke in bralci obotavljamo, ko bi morali poseči po katerem izmed njegovih del– so pač na razmeroma slabem glasu, češ da so zahtevna, zamorjena in kratko malo preobsežna. Zato smo v tokratni, jubileju Dostojevskega posvečeni Intelekti preverjali, o čem veliki ruski pisatelj pravzaprav piše, kako to počne, kaj nam sporoča in, jasno, zakaj bi bilo vendarle dobro, ko bi presegli svojo obotavljivost in se zatopili v branje njegovih del. Pri vsem tem so nam pomagali literarni zgodovinar akad. dr. Janko Kos pa rusist dr. Blaž Podlesnik ter rusistka in prevajalka Dostojevskega dr. Urša Zabukovec. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Vasilij Perov, portret F. M. Dostojevskega, 1872 (Wikipedia, javna last)


02.11.2021

Nebinarne spolne in seksualne identitete

Spolne in seksualne identitete so lahko zalo jasne in se ujemajo s prevladujočimi družbeno dominantnimi in poznanimi binarnimi označevalci. Na področju spola tako govorimo o moški in ženski identiteti, na področju seksualnosti pa o heteroseksualni in homoseksualni identiteti, ki vključuje gejevske in lezbične seksualne identitete. Odgovor na vprašanje, kdo smo in kaj nas privlači, pa se lahko skriva zunaj teh binarizmov – takrat govorimo o nebinarnih spolnih in seksualnih idenitetah. O tem v tokratni Intelekti.


26.10.2021

Preveč pozornosti na vitaminih!?

Z epidemijo covida se je znatno povečalo zanimanje javnosti za vitamine, še zlasti za vitamin D. Mnogi so prepričani, da lahko prav z njim v prihajajočih tednih in mesecih najbolj učinkovito okrepimo svoj imunski sistem. Kateri vitamini nam še pomagajo v boju proti prehladu, gripi in covidu? Ali se v miligramih ali celo mikrogramih določenega vitamina res skriva sveti gral, ki nas bo obvaroval pred okužbami? Vprašanja o vitaminih smo naslovili na strokovnjake s področja živilske tehnologije, farmacije in biokemije. Sogovorniki Intelekte so: živilska tehnologinja in doktorska študentka na Inštitutu za nutricionistiko Maša Hribar, farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in biokemik prof. dr. Blaž Cigić z Biotehniške fakultete. Pripravlja Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay


19.10.2021

Evropska vojska

Vzpon kitajske in relativni zaton ameriške vojaške in gospodarske moči, ruski ozemeljski ekspanzionizem v vzhodni Evropi, kronična nestabilnost v državah Bližnjega vzhoda in subsaharske Afrike … Videti je, da so varnostni izzivi, s katerimi se sooča Evropa, vsak dan težji. V tem smislu se veča število glasov, ki trdijo, da bi Unija nujno potrebovala svojo lastno vojsko. In vendar ni pričakovati, da jo bo tudi dobila. Zakaj ne? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili tri predavatelje ljubljanske Fakultete za družbene vede: obramboslovko in nekdanjo ministrico za obrambo, dr. Ljubico Jelušič, pa obramboslovca in dekana FDV, dr. Iztoka Prezlja, ter politologa, strokovnjaka za mednarodne odnose, dr. Boštjana Udoviča. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Chroniques_d_Epenocle (Pixabay)


12.10.2021

"Žensko telo je bilo vedno polje boja ideologij"

Položaj žensk se je v zadnjih dveh letih izrazito poslabšal. Povečalo se je družinsko nasilje, veča se število femicidov, vrstijo se napadi na pravice ženske v javni sferi, priče smo mizoginemu govoru s strani vidnih predstavnikov oblasti in družbe. Pod vprašaj se postavlja pravica do svobodnega odločanja glede rojstva otrok, ki je v Sloveniji vpisana v ustavo. Podobne tendence lahko opazujemo tudi v tujini. O vsem tem, o vzrokih in posledicah napadov na pravice žensk, smo razmišljali v tokratni Intelekti.


05.10.2021

Duševne stiske mladih z začetkom šole niso izginile

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


28.09.2021

Kaj imajo skupnega Monica Lewinsky, vojvodinja Suseška in "Jožica Novak"?

Tokrat nas bo v oddaji zanimalo, na kakšen način se odvija narativ v medijih, glede na spol, torej, ko se obravnava ženske in njihove zgodbe. Ali so podstati tega narativa še vedno pretežno mizogine ali se je po tistih razvpitih 90-ih, ko se je zdelo, kot pišejo v reviji Time, da so hčere drugega vala feminizma odrasle in se odločile za drugačne vloge kot njihove mame, potem pa smo vsi skupaj ugotovili, da je bila družba z mediji vred še kako diskriminatorna glede na spol; torej smo od takrat z gibanji #metoo in "Time'sUp kaj napredovali v smislu enakopravnosti spolov ali ženska podoba v medijih še vedno pretežno bazira na nekih seksističnih, mizoginih stereotipih? Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič


Stran 8 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov