Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani najstnikov – turbulenca izzivov

21.06.2016


Tisti, ki trdijo, da so najstniki agresivni, leni, ves čas zaspani, odrezavi, pretirano užitkarski in predrzni, nagnjeni k dramatiziranju ali da so žrtve hormonskih neravnovesij, morda ne vedo, da so takšni zato ali pa v veliki meri tudi zato, ker se v njihovih možganih dogajajo burne spremembe, ki pa so povsem naravne. Mladostništvo, ki traja približno od 12. do 24. leta je, kot pravi ameriški nevropsihiater in pediater Daniel J. Siegel, zapleteno obdobje, a vendarle čudovito. Narava v tem času poskrbi, da se možgani otroka preoblikujejo tako, da je pripravljen na odhod iz domačega gnezda in na ustvarjalno spreminjanje sveta. Pri tem lahko najstnika razumemo in mu pomagamo ali pa ga zatiramo. Da bi jih razumeli in znali z njimi ustrezno ravnati v tem občutljivem obdobju njihovega življenja, se bomo v tokratni Intelekti s strokovnjaki nevroznanosti in razvojne psihologije posvetili možganom najstnikov.

Odrasli često mislimo, da prepoznamo začetek najstništva predvsem po številu konfliktov, ki se začnejo pojavljati v naših odnosih z otroki. Morda je dobro, če se pri teh ugotovitvah spomnimo, da konflikti vznikajo predvsem zato, ker odrasli bodisi nismo pripravljeni ali sposobni prepoznati in nagovoriti enkratne in neodvisne osebe, v kakršno se najstnik oblikuje. Odrasli smo v odnosu do najstnika postavljeni v novo vlogo. Visokoleteča podoba odraslega, ki “že-ve, kaj je najboljše zate”, pri najstniku ne deluje. Najstnik, ali če hočete njegovi možgani, namreč z zorenjem zahtevajo enakovrednega sogovornika – dejavnega “sparing” partnerja pravi dr. Tina Bregant, nevropediatrinja, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, ki je bila tudi ena od gostij tokratne Intelekte. Z najstništvom se začenja obdobje neodvisnosti. To je za najstnika izrazito težko, saj se uči o sebi, drugih, svetu. Njegove izkušnje se šele nabirajo. Tudi njegovi možgani delujejo drugače: na McLean Hospital v Belmontu so s poskusi z fMRI ugotovili, da najstniki izraza na obrazu niso prepoznali enako kot odrasli.

Skupini najstnikov in odraslih so pokazali fotografije prestrašenih ljudi in pri tem spremljali delovanje njihovih možganov. Izkazalo se je, da pri najstniških možganih center iz čelnega režnja ne more nadzorovati čustev, ki nastajajo v amigdali. Za razliko od odraslih so se najstniki na obraze na fotografijah odzvali sovražno. Za najstnike je značilno tudi, da jim prepoznavanje čustev drugih ljudi ne gre dobro od rok. Zaskrbljen obraz starša najstnik pogosto zmotno dojema kot jeznega, kar ga spravi v bes.

"Krožnik zdrave duševne hrane"

»Tako za mladostnike kot za odrasle velja, da se morajo naučiti zaznati silovita čustva in se nato z njimi spoprijeti: tako, da se nanje osredotočimo, jih opazujemo in poimenujemo"  pravi ameriški nevropsihiater, pediater in terapevt Daniel J. Siegel, čigar dve knjigi sta izšli tudi v slovenščini (Celostni razvoj otroških možganov in Vihar v glavi, moč najstniških možganov). "Poimenovanje po nekaterih raziskavah aktivira prefrontalni korteks in pomiri amigdalo. Predelovanje čustev vodi v integrirano delovanje leve »logične« in desne »čustvene« polovice ter spodnjih »bolj primitivnih« in zgornjih »bolj sofisticiranih« možganskih režnjev. Ko se ločeni pretoki možganskih informacij povežejo, kažejo raziskave, prihaja do samozavedanja, refleksije, načrtovanja, empatije, celo več moralnosti. Te procese olajša vsakodnevni »krožnik zdrave duševne hrane«. Siegel je nanj uvrstil sedem dejavnosti, ki znanstveno dokazano ohranjajo zdravo telo in močno psiho, obenem pa poskrbijo, da se možgani vse življenje spreminjajo tako, da so vse bolj integrirani. Vzeti si moramo čas za: spanje, šport, zbranost, zase, za počitek, igro in povezovanje z drugimi.

Nočne ptice in jutranji zombiji

Notranja ura najstnikov zaostaja za približno dve uri, zato se ob sedmih zjutraj, ko jih starši zbudijo, počutijo, kot, da jih zbujajo ob petih navaja Science Illustrated. Raziskave so pokazale, da imajo zaradi "vzdrževalnih del" na možganih najstniki bolj rahel spanec kot ljudje v drugih starostnih obdobjih.

Ugledna strokovnjakinja na področju raziskav možganov, Eva Telzer z Univerze Illinois, je preučevala povezavo med spremenljivimi vzorci spanja in delovanjem možganov. Leta 2015 je ugotovila, da ima vsak dan drugačna dolžina spanca negativen vpliv na razvoj živčnih povezav med različnimi možganskimi centri. Dolžina spanca pri tem ne igra tako odločilne vloge kot spremenljivost dolžine.

Kot Indiana Jones in Ivana Orleanska

Najstniki so zaradi delovanja svojih možganov velikokrat kot Indiana Jones in Ivana Orleanska pravi Bregantova, dr. med. Pogumni, neustrašni, sprejmejo tveganje, se družijo s sebi enakimi, kršijo pravila družbe in ne upoštevajo avtoritete, so telesno izredno zmogljivi, ne spijo veliko. Zato so lahko pravi navdih nam, odraslim.

Odrasli imamo priložnost spoznati najstnike. Od njih se lahko marsikaj naučimo. Z nekaj napora (gre predvsem za samovzgojo) lahko vzpostavimo čudovite odnose z razvijajočimi se odraslimi. Pri tem nam lahko pomaga zavedanje, da mora biti odnos z najstniki z naše strani dejaven, spoštljiv, vreden zaupanja, enakovreden (ni pa enakopraven!) in empatičen oziroma dobrohoten. Pri tem imamo odrasli nalogo voditi in možnost uzreti najstnika kot osebo – njega samega. Jasna pravila, pošteni dogovori in osebna avtoriteta so ključ do uspeha pri vzpostavitvi dobrih odnosov z najstniki.

»Adolescenca je ključ, s katerim narava mladostnikom omogoči, da odidejo od doma. Značilna je za vse kulture in vse sesalce. Ko antilopa doseže določena leta, v igri zdrvi v neposredno bližino leva in močno tvega; vse ne preživijo. A le tako se lahko pripravi na odraslo življenje in kot vrsta preživi. In prav nič drugače ni pri ljudeh« trdi dr. Siegel. Ključna snov, ki povzroča viharje v možganih adolescentov, je dopamin, snov ki »skrbi« za ugodje. Osnovna raven dopamina se v adolescenci zniža, najvišje ravni dopamina pa se dramatično povišajo. Za ohranjanje oziroma povečevanje ravni tega hormona najstniki potrebujejo vznemirjenje in novosti.

Mladostnik se tako, velikokrat  nerazumljen,  rad obrača k svojim vrstnikom in išče zglede pri njih. Kako zelo pomembni so odnosi z vrstniki je v tokratni Intelekti spregovorila tudi razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek z  oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, medtem ko je doc. dr. Blaž Koritnik, nevrolog z nevrološke klinike ljubljanskega UKC razlagal o tem ali drži, da imajo najstniki nenehno potrebo po stimulaciji možganskega centra za nagrajevanje, ki je pri njih nadpovprečno dejaven. Vabljeni tudi k poslušanju tokratne Intelekte.

Nizozemska strokovnjakinja na področju razvojne psihologije, Eveline Crone, je skupino najstnikov in odraslih opazovala pri igri na srečo za denar. Med igro je vsak lahko preizkusil svojo srečo z uporabo dveh različnih strategij. Ena je prinašala več denarja, hkrati pa je lahko igralec z uporabo te strategije tudi več izgubil. Z uporabo druge strategije je v posamezni igri igralec dobil manjše zneske, a je bil na koncu dodatno nagrajen. Najstniki so se najpogosteje odločali za možnost trenutnega večjega dobitka in so nato izgubili veliko več denarja kot odrasli igralci. Vzrok za takšno odločitev najstnikov leži v hiperaktivnosti možganskega centra za nagrajevanje, ki se zato lažje vklaplja in vzdržuje stanje zadovoljstva.

 


Intelekta

900 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Možgani najstnikov – turbulenca izzivov

21.06.2016


Tisti, ki trdijo, da so najstniki agresivni, leni, ves čas zaspani, odrezavi, pretirano užitkarski in predrzni, nagnjeni k dramatiziranju ali da so žrtve hormonskih neravnovesij, morda ne vedo, da so takšni zato ali pa v veliki meri tudi zato, ker se v njihovih možganih dogajajo burne spremembe, ki pa so povsem naravne. Mladostništvo, ki traja približno od 12. do 24. leta je, kot pravi ameriški nevropsihiater in pediater Daniel J. Siegel, zapleteno obdobje, a vendarle čudovito. Narava v tem času poskrbi, da se možgani otroka preoblikujejo tako, da je pripravljen na odhod iz domačega gnezda in na ustvarjalno spreminjanje sveta. Pri tem lahko najstnika razumemo in mu pomagamo ali pa ga zatiramo. Da bi jih razumeli in znali z njimi ustrezno ravnati v tem občutljivem obdobju njihovega življenja, se bomo v tokratni Intelekti s strokovnjaki nevroznanosti in razvojne psihologije posvetili možganom najstnikov.

Odrasli često mislimo, da prepoznamo začetek najstništva predvsem po številu konfliktov, ki se začnejo pojavljati v naših odnosih z otroki. Morda je dobro, če se pri teh ugotovitvah spomnimo, da konflikti vznikajo predvsem zato, ker odrasli bodisi nismo pripravljeni ali sposobni prepoznati in nagovoriti enkratne in neodvisne osebe, v kakršno se najstnik oblikuje. Odrasli smo v odnosu do najstnika postavljeni v novo vlogo. Visokoleteča podoba odraslega, ki “že-ve, kaj je najboljše zate”, pri najstniku ne deluje. Najstnik, ali če hočete njegovi možgani, namreč z zorenjem zahtevajo enakovrednega sogovornika – dejavnega “sparing” partnerja pravi dr. Tina Bregant, nevropediatrinja, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, ki je bila tudi ena od gostij tokratne Intelekte. Z najstništvom se začenja obdobje neodvisnosti. To je za najstnika izrazito težko, saj se uči o sebi, drugih, svetu. Njegove izkušnje se šele nabirajo. Tudi njegovi možgani delujejo drugače: na McLean Hospital v Belmontu so s poskusi z fMRI ugotovili, da najstniki izraza na obrazu niso prepoznali enako kot odrasli.

Skupini najstnikov in odraslih so pokazali fotografije prestrašenih ljudi in pri tem spremljali delovanje njihovih možganov. Izkazalo se je, da pri najstniških možganih center iz čelnega režnja ne more nadzorovati čustev, ki nastajajo v amigdali. Za razliko od odraslih so se najstniki na obraze na fotografijah odzvali sovražno. Za najstnike je značilno tudi, da jim prepoznavanje čustev drugih ljudi ne gre dobro od rok. Zaskrbljen obraz starša najstnik pogosto zmotno dojema kot jeznega, kar ga spravi v bes.

"Krožnik zdrave duševne hrane"

»Tako za mladostnike kot za odrasle velja, da se morajo naučiti zaznati silovita čustva in se nato z njimi spoprijeti: tako, da se nanje osredotočimo, jih opazujemo in poimenujemo"  pravi ameriški nevropsihiater, pediater in terapevt Daniel J. Siegel, čigar dve knjigi sta izšli tudi v slovenščini (Celostni razvoj otroških možganov in Vihar v glavi, moč najstniških možganov). "Poimenovanje po nekaterih raziskavah aktivira prefrontalni korteks in pomiri amigdalo. Predelovanje čustev vodi v integrirano delovanje leve »logične« in desne »čustvene« polovice ter spodnjih »bolj primitivnih« in zgornjih »bolj sofisticiranih« možganskih režnjev. Ko se ločeni pretoki možganskih informacij povežejo, kažejo raziskave, prihaja do samozavedanja, refleksije, načrtovanja, empatije, celo več moralnosti. Te procese olajša vsakodnevni »krožnik zdrave duševne hrane«. Siegel je nanj uvrstil sedem dejavnosti, ki znanstveno dokazano ohranjajo zdravo telo in močno psiho, obenem pa poskrbijo, da se možgani vse življenje spreminjajo tako, da so vse bolj integrirani. Vzeti si moramo čas za: spanje, šport, zbranost, zase, za počitek, igro in povezovanje z drugimi.

Nočne ptice in jutranji zombiji

Notranja ura najstnikov zaostaja za približno dve uri, zato se ob sedmih zjutraj, ko jih starši zbudijo, počutijo, kot, da jih zbujajo ob petih navaja Science Illustrated. Raziskave so pokazale, da imajo zaradi "vzdrževalnih del" na možganih najstniki bolj rahel spanec kot ljudje v drugih starostnih obdobjih.

Ugledna strokovnjakinja na področju raziskav možganov, Eva Telzer z Univerze Illinois, je preučevala povezavo med spremenljivimi vzorci spanja in delovanjem možganov. Leta 2015 je ugotovila, da ima vsak dan drugačna dolžina spanca negativen vpliv na razvoj živčnih povezav med različnimi možganskimi centri. Dolžina spanca pri tem ne igra tako odločilne vloge kot spremenljivost dolžine.

Kot Indiana Jones in Ivana Orleanska

Najstniki so zaradi delovanja svojih možganov velikokrat kot Indiana Jones in Ivana Orleanska pravi Bregantova, dr. med. Pogumni, neustrašni, sprejmejo tveganje, se družijo s sebi enakimi, kršijo pravila družbe in ne upoštevajo avtoritete, so telesno izredno zmogljivi, ne spijo veliko. Zato so lahko pravi navdih nam, odraslim.

Odrasli imamo priložnost spoznati najstnike. Od njih se lahko marsikaj naučimo. Z nekaj napora (gre predvsem za samovzgojo) lahko vzpostavimo čudovite odnose z razvijajočimi se odraslimi. Pri tem nam lahko pomaga zavedanje, da mora biti odnos z najstniki z naše strani dejaven, spoštljiv, vreden zaupanja, enakovreden (ni pa enakopraven!) in empatičen oziroma dobrohoten. Pri tem imamo odrasli nalogo voditi in možnost uzreti najstnika kot osebo – njega samega. Jasna pravila, pošteni dogovori in osebna avtoriteta so ključ do uspeha pri vzpostavitvi dobrih odnosov z najstniki.

»Adolescenca je ključ, s katerim narava mladostnikom omogoči, da odidejo od doma. Značilna je za vse kulture in vse sesalce. Ko antilopa doseže določena leta, v igri zdrvi v neposredno bližino leva in močno tvega; vse ne preživijo. A le tako se lahko pripravi na odraslo življenje in kot vrsta preživi. In prav nič drugače ni pri ljudeh« trdi dr. Siegel. Ključna snov, ki povzroča viharje v možganih adolescentov, je dopamin, snov ki »skrbi« za ugodje. Osnovna raven dopamina se v adolescenci zniža, najvišje ravni dopamina pa se dramatično povišajo. Za ohranjanje oziroma povečevanje ravni tega hormona najstniki potrebujejo vznemirjenje in novosti.

Mladostnik se tako, velikokrat  nerazumljen,  rad obrača k svojim vrstnikom in išče zglede pri njih. Kako zelo pomembni so odnosi z vrstniki je v tokratni Intelekti spregovorila tudi razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek z  oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, medtem ko je doc. dr. Blaž Koritnik, nevrolog z nevrološke klinike ljubljanskega UKC razlagal o tem ali drži, da imajo najstniki nenehno potrebo po stimulaciji možganskega centra za nagrajevanje, ki je pri njih nadpovprečno dejaven. Vabljeni tudi k poslušanju tokratne Intelekte.

Nizozemska strokovnjakinja na področju razvojne psihologije, Eveline Crone, je skupino najstnikov in odraslih opazovala pri igri na srečo za denar. Med igro je vsak lahko preizkusil svojo srečo z uporabo dveh različnih strategij. Ena je prinašala več denarja, hkrati pa je lahko igralec z uporabo te strategije tudi več izgubil. Z uporabo druge strategije je v posamezni igri igralec dobil manjše zneske, a je bil na koncu dodatno nagrajen. Najstniki so se najpogosteje odločali za možnost trenutnega večjega dobitka in so nato izgubili veliko več denarja kot odrasli igralci. Vzrok za takšno odločitev najstnikov leži v hiperaktivnosti možganskega centra za nagrajevanje, ki se zato lažje vklaplja in vzdržuje stanje zadovoljstva.

 


27.08.2024

Kolikšna je v resnici moč ameriškega predsednika?

Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?


20.08.2024

Dezinformacije ali kako je hrup preglasil razpravo

Dezinformacije so postale stalne spremljevalke dogajanja v svetu; srečamo jih pri volilnih kampanjah, pri informacijah o dogajanju na vojnih območjih ter pri vrsti drugih dogodkov, od velikih do zelo lokalnih. Poleg tega bo vsaka ciljna skupina deležna svoje, po meri ukrojene pošiljke dezinformacijskih vsebin. A ta vseprisotnost med seboj pogosto tudi nasprotujočih si dezinformacij prav nič ne zmanjšuje njihovega učinka. Ne glede na to, kako očitne ali celo absurdne so, se zdi, da jim nekako kar ne zmoremo stopiti na prste. Zakaj?


06.08.2024

Gradnja z zemljo

Gradnja z zemljo v zadnjih letih ponovno doživlja zagon. Vse več projektov zasleduje cilj zniževanja ogljičnega odtisa, ki je pri gradnji z uporabo sodobnih materialov izjemno visok. Zemlja, nasprotno, predstavlja gradbeni material z enim najnižjih ogljičnih odtisov. Še več, navdušenci nad tovrstno gradnjo govorijo celo o zdravih hišah. Ilovico lahko mešamo z različnimi organskimi ali anorganskimi primesmi, ki izboljšujejo njene lastnosti.


29.07.2024

Nazaj k "normalnosti" - po poteh spletne radikalizacije

Polarizacija in radikalizacija sta postali prevladujoča poslovna modela v ekonomiji pozornosti, vplivnice in vplivneži pa vse bolj razlagajo kaj misliti in ne več kaj kupiti. Če je bil splet nekoč prostor, kjer so se anonimni pripadniki spletnih subkultur cinično in ironično odzivali na aktualno dogajanje, so napadi, grožnje, sovražna, mizogina in rasistična retorika ter pozivi k vrnitvi v tako imenovano normalnost vse drugo kot ironični memi in trolovsko zbadanje. Kakšne so posledice tega? To vsaka s svojega zornega kota raziskujejo Leja Markelj, Tinca Lukan in Chiara Perin. Pred mikrofon jih je povabila Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo Intelekta.


23.07.2024

Podjetja v lasti zaposlenih sredi sodobne kapitalistične ekonomije

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?


16.07.2024

Kaj ostaja od rockovske glasbene, kulturne in družbene revolucije?

Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?


05.07.2024

Javni prostor - javni interes

Zadnje tedne je javnost razburjalo dogajanje okrog napovedanega koncerta Magnifica v ljubljanskem parku Tivoli. Zavod RS za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji, koncertu pa ostro nasprotuje tudi več kot 130 krajinskih arhitektov, urbanistov in biologov. Kot navajajo v javnem pismu, bo večtisočglava množica ljudi skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na tem območju. Ti dogodki jasno kažejo, da bi morali upravljanju z javnim prostorom nameniti več pozornosti, časa in premisleka. Demokratičnost procesa, usklajevanje različnih pogledov ter vključujoče sprejemanje odločitev bi morale biti osnove urejanja prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž.


01.07.2024

Lepi časi za vrhunski šport, a ni nujno, da bo vedno tako

V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre v Pariz odpotovalo največ slovenskih športnikov do sedaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo Slovenci športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? Kakšna je povezava med organiziranostjo športa v šolah in klubih ter vrhunskimi dosežki športnikov? Kakšen odnos ima do športa in športnikov država? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let ne bomo več imeli za koga navijati?


24.06.2024

140 let od rojstva arhitekta Ivana Vurnika: "Zdi se mi, da pri nas velja največ to, kar je kičasto ... bistvo problemov pa ostane nedotaknjeno."

»Smisel arhitekture ni samo sebi namen, zato mora v vseh obdobjih izražati duhovno stremljenje ljudi ter njihovo stopnjo kulturne zavesti.« To modrost in hkrati svoj modus operandi je izrekel, zapisal Ivan Vurnik, eden naših največjih arhitektov, ki pa ne glede na to, da je izhajal iz prve generacije visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, ne glede na to, da je bil leta 1919 soustanovitelj oddelka za arhitekturo na ljubljanski univerzi, da je pionirsko vpeljal nacionalni slog v arhitekturo pri nas, človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tudi kot urbanist, oblikovalec, pedagog, raziskovalec, ne glede na vse to, vse, kar je Vurnik zapustil materialno in simbolno, duhovno, še vedno živi v senci njegovih prav tako velikih kolegov arhitektov kot so Plečnik, Fabiani, Ravnikar. V tokratni Intelekti, ob 140. obletnici Vurnikovega rojstva, smo zato osvetlili življenje in delo tega arhitekta, ki je tako vsestransko, tudi z ukvarjanjem in preizpraševanjem socialne gradnje, zaznamoval slovensko arhitekturo in urbanizem. Avtorica in voditejica oddaje je v studio 1. programa nacionalnega radia povabila sogovornike : Barbaro Viki Šubic, arhitektko, vodjo Centra arhitekture Slovenije, dr. Boga Zupančiča, arhitekturnega zgodovinarja, muzejskega svetnika v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in Katarino Čakš, arhitektko, raziskovalko in asistentko na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani.


18.06.2024

Obraz, šarenica, način drsanja po zaslonu: naši biometrični podatki v službi nadzora

Medtem ko vse večji delež naših življenj poteka prek spleta in je tehnologija kos vse bolj zahtevnim nalogam, postaja vprašanje uporabe biometričnih podatkov vse bolj relevanten del širše zgodbe današnjega zbiranja in obdelave digitalnih podatkov. Konec koncev svojega obraza, prstnih odtisov, šarenice, pa tudi načina tipkanja ali hoje ne moremo kar spremeniti, zato utegne prav biometrija v dobi umetne inteligence postaviti temelje novih oblik nadzora.


10.06.2024

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti

Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih


04.06.2024

Pred strašno odprtimi vrati Postave - Kafka in sodobni človek

Albert Camus: »Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.«


28.05.2024

Enigma centralnih bank: kaj počnejo in čemu služijo?

Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija


20.05.2024

Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big


13.05.2024

Kako je v naši domovini biti mlad?

Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?


06.05.2024

Katere so največje ovire za ženske v znanosti?

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.


30.04.2024

Od črnih lukenj do temne energije: kaj vemo o velikih neznankah vesolja

Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.


23.04.2024

Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta


15.04.2024

Konoplja: Pasti in prednosti legalnega samozdravljenja in rekreativne rabe

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...


09.04.2024

Zakaj zahodne sankcije niso uničile ruske ekonomije?

Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov