Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz leta v leto večja hitrost in zmogljivost računalnikov je nekaj, na kar smo se v zadnjih desetletjih povsem navadili in začeli to tudi pričakovati. Vse manjši čipi so iz leta v leto zagotavljali vse večjo procesorsko moč. Toda to zmanjševanje velikosti ima svoje povsem fizikalne omejitve. Ko stopimo čez to mejo, binarna logika ničel in enic, na kateri temelji klasično računalništvo, odpove in znajdemo se v svetu kvantnih zakonov.
O kvantnem računalniku, ki bi deloval po teh, drugačnih principih in bil zato tudi nepredstavljivo hitrejši od običajnih računalnikov, se razmišlja že zelo dolgo, že vsaj od 70-ih let 20. stoletja. Toda težave z uresničitvijo teh idej so se izkazale za mnogo večje, kot je na začetku razvoja kvantnih računalnikov kdor koli pričakoval. Toda v zadnjih letih tehnološki napredek vendarle kaže konkretne rezultate. Kvantni računalnik tako očitno le ne bo ostal stvar znanstvene fantastike.
Z njegovim prihodom se bodo določene stvari spremenile. Določeni problemi, ki jim klasični računalnik ne bi bil kos niti v več desetletjih ali celo stoletjih, bi se namreč praktično raztopili.
Napovedi o prihodu kvantnega računalnika tako spremljajo opozorila, kako uničujoče posledice bo imel za vse digitalne informacije, saj bo v trenutku lahko razbil enkripcijo, ki danes ščiti podatke, ki potujejo po svetovnem spletu. Kdor koli bo uspel sestaviti prvi pravi kvantni računalnik, bo zato močno v prednosti.
Danes v povezavi s kvantnimi računalniki omenjajo predvsem dve napravi. D-wave je kvantni pospeševalnik istoimenskega kanadskega podjetja, ki sicer ne izpolnjuje vseh pogojev za kvantni računalnik, se pa pri svojem delovanju nedvomno naslanja tudi na kvantne pojave. Nedvomno je pri reševanju specifičnih nalog zelo učinkovit in naj bi že v prihodnjem letu presegel zmogljivost današnjih superračunalnikov za tisočkrat.
Mnogo bliže kriterijem kvantnega računalnika je naprava, ki jo je izdelal IBM. Toda ta je trenutno še zelo majhna, vsebuje namreč le 5 kubitov oziroma kvantnih bitov, kar zadošča bolj za preverjanje temeljnih lastnosti kvantnega računalnika kot za pravo delo. Toda v naslednjih petih do desetih letih predvidevajo, da se bo število povzpelo do 100, kar bi že omogočilo reševanje konkretnih nalog.
Toda pravega univerzalnega kvantnega računalnika, ki bi bil sposoben reševati poljuben problem, kot smo to vajeni pri klasičnih računalnikih, po mnenju strokovnjakov najverjetneje nikoli ne bo. V tem pogledu ne bodo kvantni računalniki nikoli nadomestili klasičnih. Bodo pa nadvse uporabni pri reševanju specifičnih nalog. Tudi pri faktorizaciji števil, težavni računski operaciji, ki je za klasične računalnike tako zahtevna, da prav na tem principu temeljijo najbolj razširjeni in priročni postopki današnje kriptografije.
Ali prihod kvantnih računalnikov torej naznanja dobo, ko bo promet informacij na spletu povsem nezaščiten? To se zagotovo ne bo zgodilo. »Predvsem bi prihod kvantnih računalnikov porušil najbolj uveljavljene postopke, ki jih danes uporabljamo za enkripcijo in za varno komuniciranje prek interneta ali pri bančnih transakcijah. Obstajajo tudi drugačni varni postopki, ki pa niso tako praktični. To bi bila verjetno glavna težava«, pojasnjuje doc. dr. Rok Žitko z Inštituta Jožefa Stefana.
Nove možnosti varovanja podatkov že ponujajo tudi kvantne tehnologije. Če za sam prenos ključev, s katerimi kodiramo podatke, uporabimo kvantne principe, smo lahko povsem prepričani, da je prenos informacij varen, saj nam to jamčijo fizikalni zakoni. Kvantna kriptografija bi tako zagotovila primerno varnost za čas po kvantnem računalniku.
»Pri kvantni kriptografiji je kvanten samo en majhen del celotnega postopka, namreč sama izmenjava t. i. varnega ključa med dvema strankama, ki želita varno komunicirati. Izmenjava tega ključa temelji na kvantni fiziki, preostal del postopka pa temelji na dobro znani klasični kriptografiji,« razlaga najpreprostejši pristop k zaščiti podatkov v novih pogojih prof. dr. Marko Žnidarič s Fakultete za matematiko in fiziko.
Seveda pa uveljavljanje kvantne kriptografije zahteva tudi izpopolnjeno infrastrukturo. Najbolj intenzivno se je v zadnjih letih v smer varne, na kvantnih zakonih utemeljene komunikacije usmerila Kitajska. Z izstrelitvijo prvega testnega kvantnega satelita v avgustu je storila prvi korak k zagotavljanju povsem varne komunikacije po svetu. Da z grajenjem mreže za kvantno komunikacijo Kitajci mislijo zelo resno, priča tudi to, da ima opremo za poskuse na področju kvantnih komunikacij tudi poizkusni bivalni modul Nebeška palača 2, ki so ga v orbito poslali sredi septembra.
Varna komunikacija prek satelitov v Zemljini orbiti namreč ponuja številne prednosti, izpostavlja dr. Rok Žitko.
Med poizkusi, ki jih bodo opravljali v orbiti, je tudi teleportacija. To večinoma poznamo iz znanstvene fantastike. Kvantna teleportacija pa je nekaj povsem drugega. Ne gre za kakšen transport ljudi ali snovi, ampak se s teleportacijo prenaša samo kvantno stanje kvantnih delcev. Je pa kvantna teleportacija nadvse uporabna pri kvantni komunikaciji.
Kvantna revolucija predvsem v znanosti
Poleg določenih sprememb v načinih zaščite podatkov na svetovnem spletu bi kvantni računalnik pravzaprav največje spremembe prinesel v znanosti. Ena njegovih ključnih prednostih je namreč ta, da lahko z njim simuliramo kvantne sisteme, kar bi prineslo hiter napredek na številnih področjih, posledice teh novih odkritij pa bi mnogo bolj preoblikovale sodobno družbo kot sami kvantni računalniki kot taki.
907 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Iz leta v leto večja hitrost in zmogljivost računalnikov je nekaj, na kar smo se v zadnjih desetletjih povsem navadili in začeli to tudi pričakovati. Vse manjši čipi so iz leta v leto zagotavljali vse večjo procesorsko moč. Toda to zmanjševanje velikosti ima svoje povsem fizikalne omejitve. Ko stopimo čez to mejo, binarna logika ničel in enic, na kateri temelji klasično računalništvo, odpove in znajdemo se v svetu kvantnih zakonov.
O kvantnem računalniku, ki bi deloval po teh, drugačnih principih in bil zato tudi nepredstavljivo hitrejši od običajnih računalnikov, se razmišlja že zelo dolgo, že vsaj od 70-ih let 20. stoletja. Toda težave z uresničitvijo teh idej so se izkazale za mnogo večje, kot je na začetku razvoja kvantnih računalnikov kdor koli pričakoval. Toda v zadnjih letih tehnološki napredek vendarle kaže konkretne rezultate. Kvantni računalnik tako očitno le ne bo ostal stvar znanstvene fantastike.
Z njegovim prihodom se bodo določene stvari spremenile. Določeni problemi, ki jim klasični računalnik ne bi bil kos niti v več desetletjih ali celo stoletjih, bi se namreč praktično raztopili.
Napovedi o prihodu kvantnega računalnika tako spremljajo opozorila, kako uničujoče posledice bo imel za vse digitalne informacije, saj bo v trenutku lahko razbil enkripcijo, ki danes ščiti podatke, ki potujejo po svetovnem spletu. Kdor koli bo uspel sestaviti prvi pravi kvantni računalnik, bo zato močno v prednosti.
Danes v povezavi s kvantnimi računalniki omenjajo predvsem dve napravi. D-wave je kvantni pospeševalnik istoimenskega kanadskega podjetja, ki sicer ne izpolnjuje vseh pogojev za kvantni računalnik, se pa pri svojem delovanju nedvomno naslanja tudi na kvantne pojave. Nedvomno je pri reševanju specifičnih nalog zelo učinkovit in naj bi že v prihodnjem letu presegel zmogljivost današnjih superračunalnikov za tisočkrat.
Mnogo bliže kriterijem kvantnega računalnika je naprava, ki jo je izdelal IBM. Toda ta je trenutno še zelo majhna, vsebuje namreč le 5 kubitov oziroma kvantnih bitov, kar zadošča bolj za preverjanje temeljnih lastnosti kvantnega računalnika kot za pravo delo. Toda v naslednjih petih do desetih letih predvidevajo, da se bo število povzpelo do 100, kar bi že omogočilo reševanje konkretnih nalog.
Toda pravega univerzalnega kvantnega računalnika, ki bi bil sposoben reševati poljuben problem, kot smo to vajeni pri klasičnih računalnikih, po mnenju strokovnjakov najverjetneje nikoli ne bo. V tem pogledu ne bodo kvantni računalniki nikoli nadomestili klasičnih. Bodo pa nadvse uporabni pri reševanju specifičnih nalog. Tudi pri faktorizaciji števil, težavni računski operaciji, ki je za klasične računalnike tako zahtevna, da prav na tem principu temeljijo najbolj razširjeni in priročni postopki današnje kriptografije.
Ali prihod kvantnih računalnikov torej naznanja dobo, ko bo promet informacij na spletu povsem nezaščiten? To se zagotovo ne bo zgodilo. »Predvsem bi prihod kvantnih računalnikov porušil najbolj uveljavljene postopke, ki jih danes uporabljamo za enkripcijo in za varno komuniciranje prek interneta ali pri bančnih transakcijah. Obstajajo tudi drugačni varni postopki, ki pa niso tako praktični. To bi bila verjetno glavna težava«, pojasnjuje doc. dr. Rok Žitko z Inštituta Jožefa Stefana.
Nove možnosti varovanja podatkov že ponujajo tudi kvantne tehnologije. Če za sam prenos ključev, s katerimi kodiramo podatke, uporabimo kvantne principe, smo lahko povsem prepričani, da je prenos informacij varen, saj nam to jamčijo fizikalni zakoni. Kvantna kriptografija bi tako zagotovila primerno varnost za čas po kvantnem računalniku.
»Pri kvantni kriptografiji je kvanten samo en majhen del celotnega postopka, namreč sama izmenjava t. i. varnega ključa med dvema strankama, ki želita varno komunicirati. Izmenjava tega ključa temelji na kvantni fiziki, preostal del postopka pa temelji na dobro znani klasični kriptografiji,« razlaga najpreprostejši pristop k zaščiti podatkov v novih pogojih prof. dr. Marko Žnidarič s Fakultete za matematiko in fiziko.
Seveda pa uveljavljanje kvantne kriptografije zahteva tudi izpopolnjeno infrastrukturo. Najbolj intenzivno se je v zadnjih letih v smer varne, na kvantnih zakonih utemeljene komunikacije usmerila Kitajska. Z izstrelitvijo prvega testnega kvantnega satelita v avgustu je storila prvi korak k zagotavljanju povsem varne komunikacije po svetu. Da z grajenjem mreže za kvantno komunikacijo Kitajci mislijo zelo resno, priča tudi to, da ima opremo za poskuse na področju kvantnih komunikacij tudi poizkusni bivalni modul Nebeška palača 2, ki so ga v orbito poslali sredi septembra.
Varna komunikacija prek satelitov v Zemljini orbiti namreč ponuja številne prednosti, izpostavlja dr. Rok Žitko.
Med poizkusi, ki jih bodo opravljali v orbiti, je tudi teleportacija. To večinoma poznamo iz znanstvene fantastike. Kvantna teleportacija pa je nekaj povsem drugega. Ne gre za kakšen transport ljudi ali snovi, ampak se s teleportacijo prenaša samo kvantno stanje kvantnih delcev. Je pa kvantna teleportacija nadvse uporabna pri kvantni komunikaciji.
Kvantna revolucija predvsem v znanosti
Poleg določenih sprememb v načinih zaščite podatkov na svetovnem spletu bi kvantni računalnik pravzaprav največje spremembe prinesel v znanosti. Ena njegovih ključnih prednostih je namreč ta, da lahko z njim simuliramo kvantne sisteme, kar bi prineslo hiter napredek na številnih področjih, posledice teh novih odkritij pa bi mnogo bolj preoblikovale sodobno družbo kot sami kvantni računalniki kot taki.
Kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih danes razvija teologija, kaže svet 21. stoletja – od podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini?
Pri nas so razvili najnatančnejšo metodo za določanje starosti papirja Kako stara je knjiga, ki jo držimo v roki? Običajno lahko pogledamo letnico natisa. A če je knjiga starejša in letnice ni, lahko določanje starosti postane precej bolj negotovo početje. V knjižnicah je na tisoče knjig, katerih starost še vedno ni znana, ocene pa so lahko napačne tudi za desetletje ali več. Tu so tudi denimo številne slike in dokumenti, za katere se ne ve, ali so pristni ali morda ponarejeni, kar ima seveda znaten vpliv na njihovo ceno. A vendar v samem papirju se skrivajo zelo jasni indici, kdaj je papir nastal, le da jih ni preprosto razbrati. Zdaj pa so znanstveniki pri nas razvili do zdaj najnatančnejšo metodo določanja starosti papirja, ki starost določi na dve leti natančno. S tem so se odprle številne nove možnosti ne samo pri datiranju knjig, ampak tudi pri določanju pristnosti dokumentov, pri forenzičnih raziskavah in na številnih drugih področjih. Za tem uspehom pa se skriva tudi zanimiva zgodba o papirju in njegovih spremembah skozi čas.
Vplivneži z objavami na Instagramu, Utubu, Tik -Toku so bili sprva nekakšni seli, orodja za komercialna sporočila s katerimi so nam poskušali prodati izdelke. Ko se je v to vmešala še kulturna in politična industrija, so stvari postale bolj kompleksne. Vplivneži svojim sledilcem ne prodajajo le izdelkov, temveč tudi način življenja in ideje. Industrija vplivništva se razteza od globalnih zvezd kot so družina Kardashian, pa vse do mikro vplivnežev, ki imajo bolj nišne interese. Kaj jim je skupnega, kakšna je industrija vplivništva danes ali še drugače, s populističnim naslovom - med Elonom Muskom in golozadnjičnimi ter golotorznimi instagram ponudniki super potentnih napitkov - kdo so pravi vplivneži in na kaj zares vplivajo? Za debato, odgovore, pa tudi nove razmisleke o tej kompleksni temi, ki je zaobjela resničnost že skorajda slehernega uporabnika svetovnega spleta je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v studio 1. programa Radia Slovenija povabila gosta: Valentino Smej Novak, založnico in kolumnistko ter dr. Dana Podjeda, antropologa z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
V naslednjih minutah bomo spregovorile o raziskavi, ki je pod drobnogled vzela položaj žensk na slovenskem podeželju. Dejstvo je, da na podeželju živi kar polovica slovenskega prebivalstva. Zaradi stanovanjske krize se vedno več mladih oseb odloča za selitev iz mest v predmestna naselja, manjše kraje in vasi. Kaj vse pa prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?
Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti.
Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?
Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?
Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.
V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj
Medtem ko številni na današnji levici dela klasične literature »popravljajo« skladno s svojimi ideološkimi senzibilnostmi, pa mnogi na desnici knjige, ki jih motijo, kratko malo mečejo iz knjižnic
Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter
Ko se je pred 78 leti v Evropi končala druga svetovna vojna, so se voditelji držav zmagovalk še predobro zavedali, da prenehanje spopadov ne prinaša nujno trajnega miru. Ni torej presenetljivo, da so se že med samo vojno začeli pogovarjati o tem, kako vzpostaviti nov mednarodni red, ki bi preprečil nadaljnje svetovne spopade. Prav v tem kontekstu je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, o kateri bomo govorili ob današnjem Dnevu zmage. Kakšna je sploh bila izhodiščna ideja Združenih narodov in kako je zaživela v resničnosti? Kako je na delovanje organizacije vplival spreminjajoči se geopolitični kontekst, od začetkov hladne vojne pa do današnjega, vse bolj multipolarnega sveta? In nenazadnje, kako se nam Združeni narodi skozi vse te premene kažejo: gre za organizacijo, ki kljub vsem svojim omejitvam vendarle predstavlja neke vrste »upanje človeštva«, ali pa se je ta do danes izkazala za povsem nepomemben »debatni klub«? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. mednarodnih odnosov Matejo Peter s škotske univerze St. Andrews in profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilko Sancin. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay
Mladi so se rodili v digitaliziran svet in odraščajo z napravami ter mediji, ki so močno spremenili naša življenja. Vpliv je izjemen, v tokratni oddaji Intelekta pa bomo vsaj deloma odgovorili na vprašanje, kakšen. Raziskovalni projekt Medijski repertoarji mladih - Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana obravnava vsakdanje življenje mladostnikov skozi perspektivo medijskih študij in poglobljeno raziskuje vlogo sodobnih tehnologij v življenju mladostnikov. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, projekt financira ARRS, v njem pa sodeluje 10 raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. O nekaterih ugotovitvah v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Pogovarjanje s stroji je pred slabimi petimi meseci stopilo na povsem novo raven in s tem se je vse spremenilo. Ljudje so osupljivi nivo komunikacije, ki ga je zdaj zmožna umetna inteligenca, nemudoma opazili; število uporabnikov aplikacije ChatGPT je podrlo vse rekorde: milijon v petih dneh, sto milijonov v štirih mesecih. Stavki, ki jih ustvarja ta tip umetne inteligence, so tako prepričljivi, da jih je težko ločiti od tistih, ki jih napišemo ljudje. Nemudoma so se pojavila opozorila, da gre za tehnologijo, ki bo globoko pretresla družbo. Za celo vrsto opravil, ki so se namreč še včeraj zdela v izključni domeni človeka, smo zdaj skorajda odveč. Kako velika revolucija se je pravzaprav zgodila in kako jo utegnemo občutiti v praksi, je vprašanje v fokusu tokratne Intelekte.
Ko je Vladimir Putin pred dobrim letom dni ukazal napad na Ukrajino, je v javnem nagovoru svojo potezo med drugim upravičeval tudi z opominjanem na nezakonito in hegemonsko obnašanje Zahoda z Združenimi državami Amerike na čelu, ki da so vse od konca hladne vojne arogantno teptale mednarodne dogovore in pravila: najprej pri bombardiranju Beograda, nato pa v Libiji, Siriji, in - najpomembneje od vsega - v Iraku. Če tovrstno sklicevanje seveda nikakor ne legitimira ruske invazije sosednje slovanske države, pa je verjetno vendarle res, da je tako imenovana »koalicija voljnih« z napadom na Irak - ki je v veliki meri temeljil na lažnih obtožbah, prav tako pa ni prejel podpore v Združenih narodih - močno spremenila ne le pogled na upravičenost in dobronamernost zahodnih intervencij, ampak tudi na to, kaj sploh je in kaj ni dovoljeno v mednarodnem redu. Je torej prav ameriška invazija na Irak mednarodni oder spremenila v nekakšen nov »divji zahod«, kjer pravila nič več ne veljajo in šteje samo ekonomska in vojaška moč? O tem bomo premišljevali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predavatelja na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca ter radijskega kolega, novinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?
Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.
Pred tremi leti se je zgodilo nepredstavljivo. Svet se je ustavil, države so ena za drugo uvedle stroga zaprtja, karantene, šolo in delo na daljavo. Družbeno in družabno življenje se je iz resničnega sveta preselilo za zaslone, kar je vplivalo tudi na intimna in partnerska življenja ljudi in hkrati razkrilo, da imajo različne družbe in kulture različne odnose do intimnosti, partnerstva, spolnosti in seksualnosti. V tokratni Intelekti raziskujemo vpliv kulture na človeško intimnost in seksualnost. Na Kongresu Evropskega združenja za spolno medicino, ki je letos prvič po izbruhu covidu potekal v živo, smo se pred mesecem dni v Rotterdamu pogovarjali z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki seksologije in spolne medicine. V tokratni oddaji boste slišali tri strokovnjakainje, ki se vsaka s svojega zornega kota soočajo s težavami, ki jih povzroča nezmožnost različnih kultur in religijskih tradicij, da bi iskreno, odprto in na znanosti utemeljeno govorile o človekovi seksualnosti. Pogovori z njimi bodo izhodišče za pojasnila o spolnosti in seksulnosti z religiološkega in socialno psihološkega zornega kota. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov