Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz leta v leto večja hitrost in zmogljivost računalnikov je nekaj, na kar smo se v zadnjih desetletjih povsem navadili in začeli to tudi pričakovati. Vse manjši čipi so iz leta v leto zagotavljali vse večjo procesorsko moč. Toda to zmanjševanje velikosti ima svoje povsem fizikalne omejitve. Ko stopimo čez to mejo, binarna logika ničel in enic, na kateri temelji klasično računalništvo, odpove in znajdemo se v svetu kvantnih zakonov.
O kvantnem računalniku, ki bi deloval po teh, drugačnih principih in bil zato tudi nepredstavljivo hitrejši od običajnih računalnikov, se razmišlja že zelo dolgo, že vsaj od 70-ih let 20. stoletja. Toda težave z uresničitvijo teh idej so se izkazale za mnogo večje, kot je na začetku razvoja kvantnih računalnikov kdor koli pričakoval. Toda v zadnjih letih tehnološki napredek vendarle kaže konkretne rezultate. Kvantni računalnik tako očitno le ne bo ostal stvar znanstvene fantastike.
Z njegovim prihodom se bodo določene stvari spremenile. Določeni problemi, ki jim klasični računalnik ne bi bil kos niti v več desetletjih ali celo stoletjih, bi se namreč praktično raztopili.
Napovedi o prihodu kvantnega računalnika tako spremljajo opozorila, kako uničujoče posledice bo imel za vse digitalne informacije, saj bo v trenutku lahko razbil enkripcijo, ki danes ščiti podatke, ki potujejo po svetovnem spletu. Kdor koli bo uspel sestaviti prvi pravi kvantni računalnik, bo zato močno v prednosti.
Danes v povezavi s kvantnimi računalniki omenjajo predvsem dve napravi. D-wave je kvantni pospeševalnik istoimenskega kanadskega podjetja, ki sicer ne izpolnjuje vseh pogojev za kvantni računalnik, se pa pri svojem delovanju nedvomno naslanja tudi na kvantne pojave. Nedvomno je pri reševanju specifičnih nalog zelo učinkovit in naj bi že v prihodnjem letu presegel zmogljivost današnjih superračunalnikov za tisočkrat.
Mnogo bliže kriterijem kvantnega računalnika je naprava, ki jo je izdelal IBM. Toda ta je trenutno še zelo majhna, vsebuje namreč le 5 kubitov oziroma kvantnih bitov, kar zadošča bolj za preverjanje temeljnih lastnosti kvantnega računalnika kot za pravo delo. Toda v naslednjih petih do desetih letih predvidevajo, da se bo število povzpelo do 100, kar bi že omogočilo reševanje konkretnih nalog.
Toda pravega univerzalnega kvantnega računalnika, ki bi bil sposoben reševati poljuben problem, kot smo to vajeni pri klasičnih računalnikih, po mnenju strokovnjakov najverjetneje nikoli ne bo. V tem pogledu ne bodo kvantni računalniki nikoli nadomestili klasičnih. Bodo pa nadvse uporabni pri reševanju specifičnih nalog. Tudi pri faktorizaciji števil, težavni računski operaciji, ki je za klasične računalnike tako zahtevna, da prav na tem principu temeljijo najbolj razširjeni in priročni postopki današnje kriptografije.
Ali prihod kvantnih računalnikov torej naznanja dobo, ko bo promet informacij na spletu povsem nezaščiten? To se zagotovo ne bo zgodilo. »Predvsem bi prihod kvantnih računalnikov porušil najbolj uveljavljene postopke, ki jih danes uporabljamo za enkripcijo in za varno komuniciranje prek interneta ali pri bančnih transakcijah. Obstajajo tudi drugačni varni postopki, ki pa niso tako praktični. To bi bila verjetno glavna težava«, pojasnjuje doc. dr. Rok Žitko z Inštituta Jožefa Stefana.
Nove možnosti varovanja podatkov že ponujajo tudi kvantne tehnologije. Če za sam prenos ključev, s katerimi kodiramo podatke, uporabimo kvantne principe, smo lahko povsem prepričani, da je prenos informacij varen, saj nam to jamčijo fizikalni zakoni. Kvantna kriptografija bi tako zagotovila primerno varnost za čas po kvantnem računalniku.
»Pri kvantni kriptografiji je kvanten samo en majhen del celotnega postopka, namreč sama izmenjava t. i. varnega ključa med dvema strankama, ki želita varno komunicirati. Izmenjava tega ključa temelji na kvantni fiziki, preostal del postopka pa temelji na dobro znani klasični kriptografiji,« razlaga najpreprostejši pristop k zaščiti podatkov v novih pogojih prof. dr. Marko Žnidarič s Fakultete za matematiko in fiziko.
Seveda pa uveljavljanje kvantne kriptografije zahteva tudi izpopolnjeno infrastrukturo. Najbolj intenzivno se je v zadnjih letih v smer varne, na kvantnih zakonih utemeljene komunikacije usmerila Kitajska. Z izstrelitvijo prvega testnega kvantnega satelita v avgustu je storila prvi korak k zagotavljanju povsem varne komunikacije po svetu. Da z grajenjem mreže za kvantno komunikacijo Kitajci mislijo zelo resno, priča tudi to, da ima opremo za poskuse na področju kvantnih komunikacij tudi poizkusni bivalni modul Nebeška palača 2, ki so ga v orbito poslali sredi septembra.
Varna komunikacija prek satelitov v Zemljini orbiti namreč ponuja številne prednosti, izpostavlja dr. Rok Žitko.
Med poizkusi, ki jih bodo opravljali v orbiti, je tudi teleportacija. To večinoma poznamo iz znanstvene fantastike. Kvantna teleportacija pa je nekaj povsem drugega. Ne gre za kakšen transport ljudi ali snovi, ampak se s teleportacijo prenaša samo kvantno stanje kvantnih delcev. Je pa kvantna teleportacija nadvse uporabna pri kvantni komunikaciji.
Kvantna revolucija predvsem v znanosti
Poleg določenih sprememb v načinih zaščite podatkov na svetovnem spletu bi kvantni računalnik pravzaprav največje spremembe prinesel v znanosti. Ena njegovih ključnih prednostih je namreč ta, da lahko z njim simuliramo kvantne sisteme, kar bi prineslo hiter napredek na številnih področjih, posledice teh novih odkritij pa bi mnogo bolj preoblikovale sodobno družbo kot sami kvantni računalniki kot taki.
907 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Iz leta v leto večja hitrost in zmogljivost računalnikov je nekaj, na kar smo se v zadnjih desetletjih povsem navadili in začeli to tudi pričakovati. Vse manjši čipi so iz leta v leto zagotavljali vse večjo procesorsko moč. Toda to zmanjševanje velikosti ima svoje povsem fizikalne omejitve. Ko stopimo čez to mejo, binarna logika ničel in enic, na kateri temelji klasično računalništvo, odpove in znajdemo se v svetu kvantnih zakonov.
O kvantnem računalniku, ki bi deloval po teh, drugačnih principih in bil zato tudi nepredstavljivo hitrejši od običajnih računalnikov, se razmišlja že zelo dolgo, že vsaj od 70-ih let 20. stoletja. Toda težave z uresničitvijo teh idej so se izkazale za mnogo večje, kot je na začetku razvoja kvantnih računalnikov kdor koli pričakoval. Toda v zadnjih letih tehnološki napredek vendarle kaže konkretne rezultate. Kvantni računalnik tako očitno le ne bo ostal stvar znanstvene fantastike.
Z njegovim prihodom se bodo določene stvari spremenile. Določeni problemi, ki jim klasični računalnik ne bi bil kos niti v več desetletjih ali celo stoletjih, bi se namreč praktično raztopili.
Napovedi o prihodu kvantnega računalnika tako spremljajo opozorila, kako uničujoče posledice bo imel za vse digitalne informacije, saj bo v trenutku lahko razbil enkripcijo, ki danes ščiti podatke, ki potujejo po svetovnem spletu. Kdor koli bo uspel sestaviti prvi pravi kvantni računalnik, bo zato močno v prednosti.
Danes v povezavi s kvantnimi računalniki omenjajo predvsem dve napravi. D-wave je kvantni pospeševalnik istoimenskega kanadskega podjetja, ki sicer ne izpolnjuje vseh pogojev za kvantni računalnik, se pa pri svojem delovanju nedvomno naslanja tudi na kvantne pojave. Nedvomno je pri reševanju specifičnih nalog zelo učinkovit in naj bi že v prihodnjem letu presegel zmogljivost današnjih superračunalnikov za tisočkrat.
Mnogo bliže kriterijem kvantnega računalnika je naprava, ki jo je izdelal IBM. Toda ta je trenutno še zelo majhna, vsebuje namreč le 5 kubitov oziroma kvantnih bitov, kar zadošča bolj za preverjanje temeljnih lastnosti kvantnega računalnika kot za pravo delo. Toda v naslednjih petih do desetih letih predvidevajo, da se bo število povzpelo do 100, kar bi že omogočilo reševanje konkretnih nalog.
Toda pravega univerzalnega kvantnega računalnika, ki bi bil sposoben reševati poljuben problem, kot smo to vajeni pri klasičnih računalnikih, po mnenju strokovnjakov najverjetneje nikoli ne bo. V tem pogledu ne bodo kvantni računalniki nikoli nadomestili klasičnih. Bodo pa nadvse uporabni pri reševanju specifičnih nalog. Tudi pri faktorizaciji števil, težavni računski operaciji, ki je za klasične računalnike tako zahtevna, da prav na tem principu temeljijo najbolj razširjeni in priročni postopki današnje kriptografije.
Ali prihod kvantnih računalnikov torej naznanja dobo, ko bo promet informacij na spletu povsem nezaščiten? To se zagotovo ne bo zgodilo. »Predvsem bi prihod kvantnih računalnikov porušil najbolj uveljavljene postopke, ki jih danes uporabljamo za enkripcijo in za varno komuniciranje prek interneta ali pri bančnih transakcijah. Obstajajo tudi drugačni varni postopki, ki pa niso tako praktični. To bi bila verjetno glavna težava«, pojasnjuje doc. dr. Rok Žitko z Inštituta Jožefa Stefana.
Nove možnosti varovanja podatkov že ponujajo tudi kvantne tehnologije. Če za sam prenos ključev, s katerimi kodiramo podatke, uporabimo kvantne principe, smo lahko povsem prepričani, da je prenos informacij varen, saj nam to jamčijo fizikalni zakoni. Kvantna kriptografija bi tako zagotovila primerno varnost za čas po kvantnem računalniku.
»Pri kvantni kriptografiji je kvanten samo en majhen del celotnega postopka, namreč sama izmenjava t. i. varnega ključa med dvema strankama, ki želita varno komunicirati. Izmenjava tega ključa temelji na kvantni fiziki, preostal del postopka pa temelji na dobro znani klasični kriptografiji,« razlaga najpreprostejši pristop k zaščiti podatkov v novih pogojih prof. dr. Marko Žnidarič s Fakultete za matematiko in fiziko.
Seveda pa uveljavljanje kvantne kriptografije zahteva tudi izpopolnjeno infrastrukturo. Najbolj intenzivno se je v zadnjih letih v smer varne, na kvantnih zakonih utemeljene komunikacije usmerila Kitajska. Z izstrelitvijo prvega testnega kvantnega satelita v avgustu je storila prvi korak k zagotavljanju povsem varne komunikacije po svetu. Da z grajenjem mreže za kvantno komunikacijo Kitajci mislijo zelo resno, priča tudi to, da ima opremo za poskuse na področju kvantnih komunikacij tudi poizkusni bivalni modul Nebeška palača 2, ki so ga v orbito poslali sredi septembra.
Varna komunikacija prek satelitov v Zemljini orbiti namreč ponuja številne prednosti, izpostavlja dr. Rok Žitko.
Med poizkusi, ki jih bodo opravljali v orbiti, je tudi teleportacija. To večinoma poznamo iz znanstvene fantastike. Kvantna teleportacija pa je nekaj povsem drugega. Ne gre za kakšen transport ljudi ali snovi, ampak se s teleportacijo prenaša samo kvantno stanje kvantnih delcev. Je pa kvantna teleportacija nadvse uporabna pri kvantni komunikaciji.
Kvantna revolucija predvsem v znanosti
Poleg določenih sprememb v načinih zaščite podatkov na svetovnem spletu bi kvantni računalnik pravzaprav največje spremembe prinesel v znanosti. Ena njegovih ključnih prednostih je namreč ta, da lahko z njim simuliramo kvantne sisteme, kar bi prineslo hiter napredek na številnih področjih, posledice teh novih odkritij pa bi mnogo bolj preoblikovale sodobno družbo kot sami kvantni računalniki kot taki.
Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?
Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico
Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.
Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.
Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž
Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.
Po konservativnih ocenah vsak deseti človek trpi za anksioznimi motnjami, anksioznost pa sodi med najpogostejše psihološke težave tudi v obdobju šolanja. Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.
V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.
V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.
Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora?
Če pogledamo seznam najuspešnejših filmov v zadnjem desetletju, ki so v kinematografe prinesli največ denarja, kaj hitro opazimo rdečo nit: po večini gre za franšize, ki spadajo k blagovni znamki Marvel, DC Comics, Vojna zvezd in Transformerji. Prvi so ustvarili celotno filmsko vesolje, v katero zvesti oboževalci vstopajo ob ogledu filmov, TV- serij ali stripov. Občutek je, da bodo te franšize večne, a tudi one imajo svoj konec. Tega pa še ni pričakovati v kratkem. O skrivnosti uspeha predvsem Marvelove franšize, o hollywoodski obsedenosti z njimi, o tem, ali franšizna utrujenost res obstaja ali ne, pa v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.
Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Ali inteligentnost podedujemo? Kaj pa čustvena inteligentnost?
Od nenehnega premikanja meja možnega do končne meje planeta. Vmes pa množica različnih meja – političnih, družbenih in ekonomskih –, ki določajo naša življenja.
Z Andrejem Benedejčičem, Primožem Šterbencem in Boštjanom Udovičem o tem, kaj vse vpliva na moč držav v mendarodnem prostoru.
Pred stoletji je bil dvorni norček tisti, ki je nosil veliko moč s tem, ko mu je bilo dovoljeno prek smešnega povedati resnico, jo ironizirati in hkrati zabavati, izvabiti smeh. Ampak tudi dvorni norci so vedeli, kako daleč smejo iti s svojiim humorjem. So danes meje, do kam komedija lahko seže kaj manj jasne? In, ali je t.i. cancel culture oziroma kultura izbrisa posegla tudi na to področje tako močno, da se komiki upravičeno sprašujejo, češ, saj sploh ničesar več ne smem reči, da ne bi koga užalil! Da je lahko prestopanje meja tudi sankcionirano, priča tudi nedavno precej odmevana zgodba o klofuti igralca Willa Smitha, ki jo je prisolil komiku Chrisu Rocku na odru ob prireditvi podeljevanja oskarjev. V tokratni Intelekti nas bo zanimalo, ali si lahko smešen, brez, da bi koga užalil, ali se res dogaja disciplinizacija humorja in se smešnemu ne smemo več smejati? Kaj sploh je smešno, obstaja univerzalno smešno in čemu smeh sploh zares služi? Je naloga komikov tudi ta, da vzgajajo, izobražujejo s svojo hojo po robu sprejemljivega ali je to le dokaz, da je domača, šolska vzgoja nekje zatajila? In kaj v bistvu izpričuje o družbi trenutek, ko ljudje izgubijo osnovno sposobnost dojemanja ironije? Smo še družba, ki zna ceniti in razumeti pomen smešnega in smešno? O vsem tem se je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala s tokratnimi gosti, z vsakim posebej. Njena vprašanja in njihovi odgovori so mestoma enaki, podobni, mestoma povsem različni, v vsakem primeru pa služijo kot zanimiva izhodišča za razmislek. Z vami so: akademski slikar, stripar in filozof dr. Izar Lunaček, televizijski voditelj in stand up komik Žan Papič, gledališka in filmska režiserka ter igralka Tijana Zinajić ter scenarist, režiser, glasbenik, komik Jure Karas.
Neveljaven email naslov