Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes vsak peti človek na svetu živi z manj kot dolarjem na dan, vojskuje se tretjina svetovnega prebivalstva, med njimi vsaj tristo tisoč otrok. Več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode. Vsako leto izgine deset jezikov. Trije najbogatejši ljudje pa imajo skupaj več premoženja kot 48 najrevnejših držav. Po dobrih štirih desetletjih intenzivnega spodbujanja razvoja po svetu in prizadevanj za zmanjšanje razlik med revnimi in bogatimi je rezultat precej porazen. Podrobnejši pregled konkretnih razvojnih projektov kaže, da so ti prepogosto del problema, ki naj bi ga pomagali reševati.
Sredstva, ki jih razvite države namenjajo za razvojno pomoč, niso zanemarljiva. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je uradna razvojna pomoč v letu 2015 znašala dobrih 118 milijard evrov. Med darovalci je prva Evropska unija. Skupaj so posamezne članice in evropske institucije v ta namen prispevale 78 milijard evrov, Slovenija 56 milijonov. Podrobnejši pregled slovenske razvojne pomoči nam razkrije, da je večji del sredstev namenjen za multilateralno pomoč. To pomeni, da Slovenija prispeva članarino in svoj obvezni delež mednarodnim organizacijam, kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka ali Evropska banka za obnovo in razvoj.
Le 30 odstotkov slovenske razvojne pomoči je namenjene za bilateralni namen, torej za neposredno pomoč drugim državam. Toda tudi tretjina teh sredstev gre dejansko za administrativne stroške, 38 odstotkov dobijo slovenske visokošolske ustanove kot nadomestilo za šolnine za tuje študente, 17 odstotkov dobijo policija, civilna zaščita in ministrstvo za obrambo. V razvojno pomoč sta med drugim všteta pomoč ob naravnih nesrečah in postavljanje šotorov za begunce v Sloveniji.
Tako se prispevek za konkretne razvojne projekte v manj razvitih državah močno oklesti. Toda tudi podrobnejši pogled v te projekte razkrije, da je pomoč v 80 odstotkih namenjena državam na Balkanu, projekti pa niso tako zelo razvojno usmerjeni, kot bi si morda želeli v 21. stoletju. Naša konkretna pomoč se namreč v veliki meri vrti okoli premoga.
Tudi razvojni projekti, ki jih financiramo preko mednarodnih organizacij, imajo pogosto škodljive učinke za lokalno prebivalstvo, na primer graditev jezov v Gruziji ali odpiranje rudnikov v Mongoliji. Ti primeri kažejo, kako na koncu razvojna sredstva prepogosto poniknejo na skritih računih v tujini, ne da bi lokalne skupnosti od takšnih razvojnih projektov imele sploh kaj koristi.
Izginjanje sredstev z računov slamnatih podjetij in možnosti, ki jih imajo nadnacionalne družbe za izogibanje plačevanja davkov, opozarjajo na težavo, ki predvsem revnejšim državam onemogoča samostojnejši razvoj.
Po ocenah Evropskega parlamenta vsako leto samo iz Evropske unije v davčnih oazah ponikne približno 70 milijard evrov. Izmikanje plačevanju davkov je za številne države - davčne oaze - postalo zelo pomembna, če ne kar ključna gospodarska dejavnost. Kot je pred dvema letoma nazorno pokazalo razkritje luksemburških tajnih davčnih dokumentov - luxleaks -, so posebnih ugodnosti deležne predvsem multinacionalke, ki so bile v Luksemburgu denimo obdavčene le z enoodstotno davčno stopnjo. Velikokrat pa se jim uspe davkom tudi povsem izogniti.
Več o stranpoteh razvojne pomoči, dvojnih davčnih pravilih in izredno razširjeni praksi slamnatih podjetij z neznanimi lastniki, ki pomembno vplivajo na finančne tokove v sodobnem globaliziranem svetu, lahko slišite v oddaji Intelekta.
896 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Danes vsak peti človek na svetu živi z manj kot dolarjem na dan, vojskuje se tretjina svetovnega prebivalstva, med njimi vsaj tristo tisoč otrok. Več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode. Vsako leto izgine deset jezikov. Trije najbogatejši ljudje pa imajo skupaj več premoženja kot 48 najrevnejših držav. Po dobrih štirih desetletjih intenzivnega spodbujanja razvoja po svetu in prizadevanj za zmanjšanje razlik med revnimi in bogatimi je rezultat precej porazen. Podrobnejši pregled konkretnih razvojnih projektov kaže, da so ti prepogosto del problema, ki naj bi ga pomagali reševati.
Sredstva, ki jih razvite države namenjajo za razvojno pomoč, niso zanemarljiva. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je uradna razvojna pomoč v letu 2015 znašala dobrih 118 milijard evrov. Med darovalci je prva Evropska unija. Skupaj so posamezne članice in evropske institucije v ta namen prispevale 78 milijard evrov, Slovenija 56 milijonov. Podrobnejši pregled slovenske razvojne pomoči nam razkrije, da je večji del sredstev namenjen za multilateralno pomoč. To pomeni, da Slovenija prispeva članarino in svoj obvezni delež mednarodnim organizacijam, kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka ali Evropska banka za obnovo in razvoj.
Le 30 odstotkov slovenske razvojne pomoči je namenjene za bilateralni namen, torej za neposredno pomoč drugim državam. Toda tudi tretjina teh sredstev gre dejansko za administrativne stroške, 38 odstotkov dobijo slovenske visokošolske ustanove kot nadomestilo za šolnine za tuje študente, 17 odstotkov dobijo policija, civilna zaščita in ministrstvo za obrambo. V razvojno pomoč sta med drugim všteta pomoč ob naravnih nesrečah in postavljanje šotorov za begunce v Sloveniji.
Tako se prispevek za konkretne razvojne projekte v manj razvitih državah močno oklesti. Toda tudi podrobnejši pogled v te projekte razkrije, da je pomoč v 80 odstotkih namenjena državam na Balkanu, projekti pa niso tako zelo razvojno usmerjeni, kot bi si morda želeli v 21. stoletju. Naša konkretna pomoč se namreč v veliki meri vrti okoli premoga.
Tudi razvojni projekti, ki jih financiramo preko mednarodnih organizacij, imajo pogosto škodljive učinke za lokalno prebivalstvo, na primer graditev jezov v Gruziji ali odpiranje rudnikov v Mongoliji. Ti primeri kažejo, kako na koncu razvojna sredstva prepogosto poniknejo na skritih računih v tujini, ne da bi lokalne skupnosti od takšnih razvojnih projektov imele sploh kaj koristi.
Izginjanje sredstev z računov slamnatih podjetij in možnosti, ki jih imajo nadnacionalne družbe za izogibanje plačevanja davkov, opozarjajo na težavo, ki predvsem revnejšim državam onemogoča samostojnejši razvoj.
Po ocenah Evropskega parlamenta vsako leto samo iz Evropske unije v davčnih oazah ponikne približno 70 milijard evrov. Izmikanje plačevanju davkov je za številne države - davčne oaze - postalo zelo pomembna, če ne kar ključna gospodarska dejavnost. Kot je pred dvema letoma nazorno pokazalo razkritje luksemburških tajnih davčnih dokumentov - luxleaks -, so posebnih ugodnosti deležne predvsem multinacionalke, ki so bile v Luksemburgu denimo obdavčene le z enoodstotno davčno stopnjo. Velikokrat pa se jim uspe davkom tudi povsem izogniti.
Več o stranpoteh razvojne pomoči, dvojnih davčnih pravilih in izredno razširjeni praksi slamnatih podjetij z neznanimi lastniki, ki pomembno vplivajo na finančne tokove v sodobnem globaliziranem svetu, lahko slišite v oddaji Intelekta.
Veseli december je tu in z njim čas druženja, praznovanja in obdarovanja. Trgovci so letos s svojo praznično ponudbo zelo pohiteli, saj pravzaprav že mesec dni, od začetka novembra, ustvarjajo božično novoletno vzdušje. Zakaj tako zgodaj? Kako na to reagirajo potrošniki, ki so od začetka krize močno spremenili svoje nakupne navade? Kaj sicer pomenijo prazniki za trgovce in kakšnih strategij se poslužujejo? V Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman, odgovarjajo prof. dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete, prof. dr. Breda Luthar s Fakultete za družbene vede in doc. dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede.
Tokratna Intelekta je poklon letošnjim Zoisovim nagrajencem. Dr. Zinka Zorko, prof. dr. Tanja Dominko, izr. prof. Miran Gaberšček, prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Dušanka Janežič, prof. dr. Simon Horvat, prof. dr. Nada Lavrač, prof. dr. Tomaž Zwitter, dr. Mirko Mikola, doc. dr. Saša Krmpotič, dr. Mirko Prošek, dr. Janko Žmitek, dr. Maja Milivojević Fir, dr. Andrej Šmidovnik, dr. Alenka Golc Wondra, dr. Monika Vidmar Stražišar in dr. Samo Andrenšek bodo govorili o svojem delu, dosežkih in izzivih.
Odkritje približno 1,8 miliona let stare lobanje Homo erectusa in drugih hominidnih fosilov v Gruziji pomembno dopolnjuje dozdajšnje vedenje o človekovi evoluciji. Govori v prid temu, da so se selitve iz zibelke človeštva - Afrike - zgodile veliko prej, kot so znanstveniki domnevali. Zgodnji prednik človeka naj bi bil ena sama vrsta, vendar z velikimi morfološkimi razlikami. Nov pogled na evolucijo človeka je Barbara Belehar Drnovšek odkrivala s sogovornikoma dr. Barbbaro Bajd in mag. Matijo Križnarjem.
Pet let od začetka gospodarske krize se na milijone Evropejcev pogreza v čedalje hujšo revščino. Število brezposelnih raste. Ljudje s polnim delovnim časom ne zaslužijo več za dostojno življenje in pokojnino. Družine, gospodinjstva in posamezniki se vsak mesec borijo za preživetje. Vedno bolj je jasno, da tudi zaposlenost ne pomeni več življenja brez revščine. V Intelekti smo med drugim spregovorili o novi kategoriji revežev – o revnih zaposlenih. Svoje poglede in razmišljanja so soočili Dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, mag. Simona Smolej iz Inštituta za socialno varstvo in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Komentarji uporabnikov pod novinarskimi prispevki na spletnih medijih so pogosto žaljivi, neredko gre tudi za sovražni govor. Zakaj uporabniki pod plaščem anonimnosti širijo sovražni govor? Kdo je odgovoren? Gostje prof.dr. Karmen Erjavec (FDV), Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), Nataša Briški (Metina lista) in Kaja Jakopič (MMC).
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Neveljaven email naslov