Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znani so dobitniki najvišjih državnih nagrad v znanosti. Letošnja bera je bogata. Štirinajst Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj ambasador znanosti in Puhovih priznanj so razdelili devetnajstim lavreatom.
Letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo sta akademika; kemik Branko Stanovnik in stomatolog Uroš Skalerič. Kot so zapisali v obrazložitve nagrade, je raziskovalno delo prof. dr. Branka Stanovnika pretežno usmerjeno na področje organske heterociklične kemije. Bil je eden od ustanoviteljev ljubljanske šole heterociklične kemije. Objavil je tudi več kot 600 znanstvenih in strokovnih del, monografij, preglednih člankov v pomembnih mednarodnih časopisih in enciklopedičnih delih, med drugim nekaj učbenikov ter prijavil deset patentov.
Prof. dr. Uroš Skalerič pa je vzgojil generacije stomatologov in uvedel poklic ustnih higienikov, ki so nepogrešljiv člen pri preprečevanju bolezni zob in obzobnih tkiv, ter kot prodekan medicinske fakultete vplival na sodobno poučevanje v svoji stroki. V klinično prakso je vnesel vrsto inovativnih rešitev, sodeloval pa je tudi s slovensko industrijo, in sicer pri uvedbi laserjev v zobozdravstvo, piše v obrazložitvi nagrade.
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke za znanstveno monografijo: Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015 je prejel prof. dr. Janko Prunk. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod pa prof. dr. Božidar Šarler.
Dobitnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju jezikoslovja je izr. prof. dr. Franc Marušič. Zoisova priznanja so prejeli še prof. dr. Iztok Turel, in sicer za pomembne znanstvene dosežke v kemiji, prof. dr. Metka Filipič za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi, prof. dr. Janez Krč pa za pomembne dosežke na področju fotovoltaike in optoelektronike. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev so podelili tudi doc. dr. Jerneju Feselu Kameniku.
Priznanja ambasador znanosti je prejela prof. dr. Sara Dolničar, ki znanstveno deluje v Avstraliji in se ukvarja z metodologijo in merskimi orodji v marketingu, predvsem na področju turizma, prostovoljstva in trajnostne rabe voda. Na teh področjih je izvedla številne odmevne mednarodne raziskave, kar jo svetovno uvršča med dva odstotka najuspešnejših raziskovalcev marketinga. Odličnost njenega znanstvenoraziskovalnega dela dokazuje več kot 300 znanstvenih del z več kot 6000 citati. V zadnjih letih je pomembno vpeta tudi v slovenski znanstveno raziskovalni prostor. Dobitnika Priznanja ambasador znanosti sta še biofizik prof. dr. Gregor Cevc in srčni kirurg prof. dr. Igor Gregorič. Prvi živi in dela v Nemčiji. Tam je njegovo biotehnološko podjetje kot prvo samostojno razvilo novo zdravilo od zasnove do registracije. Težišče dejavnosti prof. Cevca je prenos učinkovin na mesta v telesu, kjer so te potrebne. Prof. Gregorič pa deluje v Houstonu v Združenih državah. Velja za enega od najuspešnejših srčnih kirurgov, ki izvajajo presaditev srca. Njegov znanstveni opus obsega več kot 200 znanstvenih del v najuglednejših medicinskih revijah in številna poglavja v strokovnih knjigah in monografijah. Oba ves čas sodelujeta in vzdržujeta stike s Slovenijo.
Puhovo pomembne dosežke na področju sinteze zdravilnih učinkovin je prejel izr. prof. dr. Zdenko Časar, ki je zaposlen v farmacevtski družbi Lek in na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Drugo Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju lesarstva pa so si razdelili strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Silvaprodukt, Ljubljana, in podjetja M Sora, Žiri. Raziskovalna skupina v sestavi prof. dr. Miha Humar, doc. dr. Boštjan Lesar, dr. Nejc Thaler, Gregor Rep, Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek je uspešno združila svoje znanje in novo razvito gradivo v novo inovativno okno Wintherwax z visoko dodano vrednostjo.
905 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Znani so dobitniki najvišjih državnih nagrad v znanosti. Letošnja bera je bogata. Štirinajst Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj ambasador znanosti in Puhovih priznanj so razdelili devetnajstim lavreatom.
Letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo sta akademika; kemik Branko Stanovnik in stomatolog Uroš Skalerič. Kot so zapisali v obrazložitve nagrade, je raziskovalno delo prof. dr. Branka Stanovnika pretežno usmerjeno na področje organske heterociklične kemije. Bil je eden od ustanoviteljev ljubljanske šole heterociklične kemije. Objavil je tudi več kot 600 znanstvenih in strokovnih del, monografij, preglednih člankov v pomembnih mednarodnih časopisih in enciklopedičnih delih, med drugim nekaj učbenikov ter prijavil deset patentov.
Prof. dr. Uroš Skalerič pa je vzgojil generacije stomatologov in uvedel poklic ustnih higienikov, ki so nepogrešljiv člen pri preprečevanju bolezni zob in obzobnih tkiv, ter kot prodekan medicinske fakultete vplival na sodobno poučevanje v svoji stroki. V klinično prakso je vnesel vrsto inovativnih rešitev, sodeloval pa je tudi s slovensko industrijo, in sicer pri uvedbi laserjev v zobozdravstvo, piše v obrazložitvi nagrade.
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke za znanstveno monografijo: Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015 je prejel prof. dr. Janko Prunk. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod pa prof. dr. Božidar Šarler.
Dobitnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju jezikoslovja je izr. prof. dr. Franc Marušič. Zoisova priznanja so prejeli še prof. dr. Iztok Turel, in sicer za pomembne znanstvene dosežke v kemiji, prof. dr. Metka Filipič za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi, prof. dr. Janez Krč pa za pomembne dosežke na področju fotovoltaike in optoelektronike. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev so podelili tudi doc. dr. Jerneju Feselu Kameniku.
Priznanja ambasador znanosti je prejela prof. dr. Sara Dolničar, ki znanstveno deluje v Avstraliji in se ukvarja z metodologijo in merskimi orodji v marketingu, predvsem na področju turizma, prostovoljstva in trajnostne rabe voda. Na teh področjih je izvedla številne odmevne mednarodne raziskave, kar jo svetovno uvršča med dva odstotka najuspešnejših raziskovalcev marketinga. Odličnost njenega znanstvenoraziskovalnega dela dokazuje več kot 300 znanstvenih del z več kot 6000 citati. V zadnjih letih je pomembno vpeta tudi v slovenski znanstveno raziskovalni prostor. Dobitnika Priznanja ambasador znanosti sta še biofizik prof. dr. Gregor Cevc in srčni kirurg prof. dr. Igor Gregorič. Prvi živi in dela v Nemčiji. Tam je njegovo biotehnološko podjetje kot prvo samostojno razvilo novo zdravilo od zasnove do registracije. Težišče dejavnosti prof. Cevca je prenos učinkovin na mesta v telesu, kjer so te potrebne. Prof. Gregorič pa deluje v Houstonu v Združenih državah. Velja za enega od najuspešnejših srčnih kirurgov, ki izvajajo presaditev srca. Njegov znanstveni opus obsega več kot 200 znanstvenih del v najuglednejših medicinskih revijah in številna poglavja v strokovnih knjigah in monografijah. Oba ves čas sodelujeta in vzdržujeta stike s Slovenijo.
Puhovo pomembne dosežke na področju sinteze zdravilnih učinkovin je prejel izr. prof. dr. Zdenko Časar, ki je zaposlen v farmacevtski družbi Lek in na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Drugo Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju lesarstva pa so si razdelili strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Silvaprodukt, Ljubljana, in podjetja M Sora, Žiri. Raziskovalna skupina v sestavi prof. dr. Miha Humar, doc. dr. Boštjan Lesar, dr. Nejc Thaler, Gregor Rep, Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek je uspešno združila svoje znanje in novo razvito gradivo v novo inovativno okno Wintherwax z visoko dodano vrednostjo.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
Neveljaven email naslov