Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pasti poletnih strasti

14.08.2018


Število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča. Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano?

Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji - ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je spolno vedenje ljudi vedno bolj tvegano?

Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov.

Nove bolezni, nove skrbi

»Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe. Britanska študija je tako razkrila, da imajo neporočeni Britanci na dopustu v Španiji kar 12-krat pogosteje spolne odnose kot doma. Vendar jih pri tem kar tri četrtine ne uporabi ustrezne zaščite.

Klamidija, gonoreja, sifilis, genitalni herpes, okužba s humanim papiloma virusom in virusom HIV – to so le nekatere najbolj razširjene in znane spolne bolezni. Njihovo število strmo narašča, to pa Mojce Matičič ne preseneča, saj je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 2001 razglasila pandemijo spolno prenosljivih okužb. »Stanje se ne umirja – nasprotno – tudi v novem desetletju opažamo naraščanje spolnih bolezni, ki se hkrati še spreminjajo. Zdaj se celo pojavljajo nove, kakršnih v Evropi doslej nismo poznali. Najbolj pa nas skrbi, da antibiotiki niso več učinkoviti proti vsem spolno prenosljivim okužbam, saj proti nekaterim večkratno odpornim bakterijam nimamo več idealnega antibiotika, s katerim bi jih lahko pozdravili.« Nove spolne bolezni Slovenije še zdaleč niso zaobšle. Super odporno bakterijo, ki povzroča gonorejo, smo na začetku desetletja med prvimi v Evropi odkrili prav pri nas.

»Na zaščito je treba vedno misliti že vnaprej. Pomembno je tudi, da si sami postavimo meje, do kod želimo iti in kaj želimo doživeti. Če smo pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc, si po navadi dovolimo več. Zaščita mora biti sporazumna. Nikogar ne bi smelo biti strah; pa naj uporabi kondom ali katero drugo zaščito, kot je na primer tudi PrEP – tableta, ki nas zavaruje pred virusom HIV,« meni Jernej Škof iz nevladne organizacije ŠKUC - Magnus.

»Običajno kar sama vprašam in spodbudim pogovor o spolnosti. Če me na primer obišče študentka, ki se odpravlja na daljšo izmenjavo v tujino in bi rada recept za kontracepcijske tabletke, ji svetujem, naj s sabo vzame tudi kondome, saj se v tem obdobju lahko marsikaj pripeti.« pravi Gabrijela Simetinger iz Splošne bolnišnice Novo mesto.

O spolnosti v šoli

Slovenska mladina je o spolnosti in spolnem zdravju slabo obveščena, zato si pristojni že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega programa. Mladi o spolnih boleznih ne vedo prav veliko, še najbolj poznajo virus HIV. »Želijo si več informacij o spolnih boleznih, zaščiti in spolnosti,« pravi koordinator projektov pri Združenju DrogArt Simon Kovačič. »Zdaj mladi pridobijo znanje o tem predvsem iz medijev in od prijateljev. Veliko študij kaže, da je zanje pomemben vir informacij pornografija, kjer pa spolnost ni prikazana v realni luči. Zato imajo lahko napačne predstave in se mi zdi pomembno, da bi se spolno vzgojo uvedlo v šole. Mladina ima nekaj znanja o aidsu, ki jo tudi najbolj skrbi. Za veliko drugih spolnih okužb pa sploh še ni slišala.«

Simon Kovačič poudarja, da spolno prenosljive okužbe ogrozijo in poslabšajo spolno in tudi siceršnje človekovo zdravje, tega pa bi se morali zavedati tako mladi kot starejši. O spolnosti bi se morali s partnerji več pogovarjati, poskrbeti bi morali za ustrezno zaščito in testiranje. »Kot terenski delavec se pogosto srečujem z mladimi. Na podlagi pogovorov z njimi ugotavljam, da za zaščito bolj ali manj uporabljajo le kondome. Problematično se mi zdi, da jih veliko kot zaščito navede kontracepcijske tabletke, ki pa ne varujejo pred spolno prenosljivimi okužbami.«

Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC - Magnus) - skupaj smo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja.


Intelekta

906 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Pasti poletnih strasti

14.08.2018


Število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča. Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano?

Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji - ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je spolno vedenje ljudi vedno bolj tvegano?

Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov.

Nove bolezni, nove skrbi

»Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe. Britanska študija je tako razkrila, da imajo neporočeni Britanci na dopustu v Španiji kar 12-krat pogosteje spolne odnose kot doma. Vendar jih pri tem kar tri četrtine ne uporabi ustrezne zaščite.

Klamidija, gonoreja, sifilis, genitalni herpes, okužba s humanim papiloma virusom in virusom HIV – to so le nekatere najbolj razširjene in znane spolne bolezni. Njihovo število strmo narašča, to pa Mojce Matičič ne preseneča, saj je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 2001 razglasila pandemijo spolno prenosljivih okužb. »Stanje se ne umirja – nasprotno – tudi v novem desetletju opažamo naraščanje spolnih bolezni, ki se hkrati še spreminjajo. Zdaj se celo pojavljajo nove, kakršnih v Evropi doslej nismo poznali. Najbolj pa nas skrbi, da antibiotiki niso več učinkoviti proti vsem spolno prenosljivim okužbam, saj proti nekaterim večkratno odpornim bakterijam nimamo več idealnega antibiotika, s katerim bi jih lahko pozdravili.« Nove spolne bolezni Slovenije še zdaleč niso zaobšle. Super odporno bakterijo, ki povzroča gonorejo, smo na začetku desetletja med prvimi v Evropi odkrili prav pri nas.

»Na zaščito je treba vedno misliti že vnaprej. Pomembno je tudi, da si sami postavimo meje, do kod želimo iti in kaj želimo doživeti. Če smo pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc, si po navadi dovolimo več. Zaščita mora biti sporazumna. Nikogar ne bi smelo biti strah; pa naj uporabi kondom ali katero drugo zaščito, kot je na primer tudi PrEP – tableta, ki nas zavaruje pred virusom HIV,« meni Jernej Škof iz nevladne organizacije ŠKUC - Magnus.

»Običajno kar sama vprašam in spodbudim pogovor o spolnosti. Če me na primer obišče študentka, ki se odpravlja na daljšo izmenjavo v tujino in bi rada recept za kontracepcijske tabletke, ji svetujem, naj s sabo vzame tudi kondome, saj se v tem obdobju lahko marsikaj pripeti.« pravi Gabrijela Simetinger iz Splošne bolnišnice Novo mesto.

O spolnosti v šoli

Slovenska mladina je o spolnosti in spolnem zdravju slabo obveščena, zato si pristojni že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega programa. Mladi o spolnih boleznih ne vedo prav veliko, še najbolj poznajo virus HIV. »Želijo si več informacij o spolnih boleznih, zaščiti in spolnosti,« pravi koordinator projektov pri Združenju DrogArt Simon Kovačič. »Zdaj mladi pridobijo znanje o tem predvsem iz medijev in od prijateljev. Veliko študij kaže, da je zanje pomemben vir informacij pornografija, kjer pa spolnost ni prikazana v realni luči. Zato imajo lahko napačne predstave in se mi zdi pomembno, da bi se spolno vzgojo uvedlo v šole. Mladina ima nekaj znanja o aidsu, ki jo tudi najbolj skrbi. Za veliko drugih spolnih okužb pa sploh še ni slišala.«

Simon Kovačič poudarja, da spolno prenosljive okužbe ogrozijo in poslabšajo spolno in tudi siceršnje človekovo zdravje, tega pa bi se morali zavedati tako mladi kot starejši. O spolnosti bi se morali s partnerji več pogovarjati, poskrbeti bi morali za ustrezno zaščito in testiranje. »Kot terenski delavec se pogosto srečujem z mladimi. Na podlagi pogovorov z njimi ugotavljam, da za zaščito bolj ali manj uporabljajo le kondome. Problematično se mi zdi, da jih veliko kot zaščito navede kontracepcijske tabletke, ki pa ne varujejo pred spolno prenosljivimi okužbami.«

Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC - Magnus) - skupaj smo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja.


29.07.2014

Ko svetovni mediji ustvarjajo svojo resničnost

Nad vzhodno Ukrajino je bilo sestreljeno malezijsko potniško letalo. So to storili proruski separatisti ali uradne kijevske oblasti? Iran bogati uran. Ali to počne zato, ker hoče izdelati atomsko bombo, ali zato, ker hoče zgraditi civilno jedrsko elektrarno? Izrael obstreljuje Gazo. Ali to počne zato, ker se brani pred nasiljem skrajnega Hamasa, ali zato, ker hoče na račun trpečih Palestincev povečati svoje ozemlje? – Na ta in številna druga vprašanja je mogoče odgovoriti tako ali drugače. In eni mediji dejansko odgovarjajo tako, spet drugi drugače, že kar diametralno nasprotno. Zdi se, da je, gledano globalno, prav vsak konflikt našega časa predmet izkrivljanja, zamegljevanja, propagande, medijske vojne. Zato se v tokratni Intelekti sprašujemo, kakšno vlogo pri konstruiranju današnje geopolitične resničnosti igrajo velike medijske hiše in kako bi morali opravljati svoje delo vsi tisti novinarji, ki hočejo svoje občinstvo obveščati o tem, kaj se resnično godi po svetu. Naši gostje v studiu so medijska strokovnjakinja in predavateljica na koprski Fakulteti za humanistične študije, dr. Sandra Bašič Hrvatin, pa ugledni zunanjepolitični novinar časopisne hiše Delo, Branko Soban, ter filozof dr. Vasja Badalič, ki v svojih knjigah o Afganistanu, Pakistanu in Venezueli raziskovalno novinarsko delo dopolnjuje s teoretsko kritično analizo. Z njimi se pogovarja Goran Dekleva.


22.07.2014

Tujerodne in invazivne vrste

Mnoge rastline in živali prihajajo v Slovenijo iz drugih dežel in pri nas niso avtohtone. Kdaj pomenijo nevarnost, kako jih prepoznati in omejiti? Več z gosti Katjo Kalan z Univerze na Primorskem, Jano Kus Veenvliet iz zavoda Symbiosis, Tino Jaklič z Nacionalnega inštituta za biologijo ter prof. dr. Nejcem Joganom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.


16.07.2014

Etika

Kloniranje, genski inženiring, evtanazija, abortus, spolna usmerjenost, kreacionizem, uporaba živali v znanstvene namene – vse to so vprašanja, ki so v zadnjih desetletjih večkrat zamajala tradicionalna prepričanja o tem kaj je naravno in kaj je človeško. Mnogi etični standardi, ki jih imamo za samoumevne ne odgovarjajo več na dileme sodobnega sveta. O etičnih vprašanjih v Sloveniji večinoma presojajo zdravniki in teologi, etika ni vključena v srednješolski kurikulum, čeprav čas v katerem živimo terja premislek o nujnosti vključitve etike v širši izobraževalni sistem. O vsem tem smo spregovorili v oddaji Intelekti. Svoja razmišljanja sta predstavila dr. Vojko Strahovnik iz Teološke fakultete v Ljubljani in dr. Rok Svetlič iz Znanstveno – raziskovalnega centra Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Martina Černe.


08.07.2014

Morje - največje smetišče?

Presenetljiva dejstva o plastiki, ki jo lahko danes najdemo v vseh svetovnih morjih. Kaj se z njo dogaja, kakšno je stanje v slovenskem morju in kako do novih ugotovitev prihajajo znanstveniki? Sodelujoči: dr. Mateja Grego, Andreja Palatinus, Elizabeta Gabrijelčič in dr. Andrej Kržan. Pripravil Matic Jerman, fotografija Wikipedia Commons.


08.07.2014

Odpadki v morju - prispevki

Vnuk legendarnega morskega raziskovalca, izumitelja, filmskega ustvarjalca in ekologa Jacquesa Yvesa Cousteauja o tem, kako je pod morsko gladino preživel 31 dni. Bomba v Piranskem zalivu. Ne gre za naslov v rumenem tisku. Branko Dervodel z Uprave za zaščito in reševanje pojasnjuje, za kakšno bombo gre, komu je lahko nevarna in kako načrtujejo njeno odstranitev. Zadnji izmed prispevkov, ki smo jih v okviru tematskega dopoldneva objavili na 1. programu Radia Slovenija, predstavlja osnovnošolce z OŠ Marezige - avtorje najboljšega kratkega videoposnetka na temo odpadkov v morju.


01.07.2014

Od prohibicije konoplje do njene legalizacije

Ali smo v Sloveniji s spremembo uredbe, ki dovoljuje uporabo konoplje v medicinske namene, odločneje stopili korak naprej k popolni legalizaciji konoplje? Vprašanje polarizira, saj odgovor ni enoznačen. Izkušnje, mnenja in stališča bodo v oddaji Intelekta prispevali mag. Dušan Nolimal, mag. Saša Kuhar, dr. Frederik Polak iz Nizozemske, odvetnik Joshua Kappel iz Kolorada in zdravnik Milan Krek. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prensa20/ Flickr,cc


24.06.2014

Mlada slovenska literarna kritika

Literarnih kritikov se sicer že po tradiciji drži slab glas, češ da so v bistvu le netalentirani, nerealizirani pisatelji oziroma pesniki, a če pogledamo v kulturno zgodovino našega prostora, tedaj vidimo, da so bili prav kritiki – tako, denimo, Ivan Prijatelj, Josip Vidmar in Taras Kermauner – osrednji akterji intelektualnega življenja na Slovenskem, pravi motorji tiste kulture, torej, ki je bila, kot tako radi govorimo, ključna za slovensko nacionalno identiteto. A to je bilo nekdaj; kaj pa danes? Številni mediji resni literarni kritiki jemljejo prostor, založbe si raje kakor resnega in ostrega premišljevanja o knjigah želijo nesramežljive promocijske hvale, za nameček pa se včasih tudi zdi, da je celo sámo branje izginjajoča veščina, ki jo prakticira kvečjemu peščica zanesenjakov. Zakaj bi se torej danes še kdo ubadal z literarno kritiko in kaj sme sodobni kritik upati, da bo s svojim pisanjem sploh dosegel? – To so vprašanja, ki smo jih – dan po podelitvi kresnika in tik pred obletnico slovenske osamosvojitve – pretresali v Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili trije sicer še mladi, a že ključni protagonisti današnje slovenske literarne kritike – Aljoša Harlamov, Manca Renko in Tina Vrščaj. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.


17.06.2014

Amazonija: oslabljena pljuča planeta

Intelekta tokrat skuša pojasniti, zakaj je Amazonija pomembna v globalnem kontekstu. Kakšni problemi jo pestijo? Kaj se dogaja z bogastvom biotske pestrosti in pljuči planeta pod bremenom okoljskih in tudi podnebnih sprememb? Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek so prof. dr. Adalberto Luis Val z brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave v Amazoniji, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj s Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in prof. dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Foto: Flickr/Laszo Ilyes


10.06.2014

Slava in zelenci na zelenici

Ob začetku 21. svetovnega prvenstva v nogometu bo tokratna Intelekta v znamenju bržčas najpopularnejšega športa na svetu. A bolj kot napovedi izidov in ugibanja o tem, kdo bi navsezadnje mogel osvojiti pokal, nas bodo zanimale neke druge dimenzije sodobnega nogometa, razsežnosti, ki jih bleščava največjega nogometnega turnirja praviloma potisne v slepo pego. Tako se bomo ubadali z ekonomskimi in socialnimi aspekti nogometne igre, z vlogo Fife, krovne mednarodne nogometne organizacije, z vlogo sponzorjev v nogometu in tudi z vprašanjem slave, s katero se nekateri – ne prav številni – igralci lahko ovenčajo na svetovnem prvenstvu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


03.06.2014

Etika kot učni predmet?

Kloniranje, genski inženiring, evtanazija, abortus, spolna usmerjenost, kreacionizem, uporaba živali v znanstvene namene – vse to so vprašanja, ki so v zadnjih desetletjih večkrat zamajala tradicionalna prepričanja o tem kaj je naravno in kaj je človeško. Mnogi etični standardi, ki jih imamo za samoumevne ne odgovarjajo več na dileme sodobnega sveta. O etičnih vprašanjih v Sloveniji večinoma presojajo zdravniki in teologi, etika ni vključena v srednješolski kurikulum, čeprav čas v katerem živimo terja premislek o nujnosti vključitve etike v širši izobraževalni sistem. O vsem tem bomo spregovorili v oddaji Intelekti. Svoja razmišljanja sta predstavila dr. Vojko Strahovnik iz Teološke fakultete v Ljubljani in dr. Rok Svetlič iz Znanstveno – raziskovalnega centra Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Martina Černe.


27.05.2014

Ponovna polarizacija sveta

Nekdanji nemški socialdemokratski kancler Helmut Schmidt je v intervjuju za Bild pred nedavnim pripomnil, da ga današnji svetovni geopolitični položaj v marsičem spominja na konstelacijo sil in razmerij na predvečer prve svetovne vojne. Kakor Britanija na začetku dvajsetega stoletja, naj bi bile danes Združene države v relativnem zatonu, na horizontu pa naj bi se pojavilo nekaj močnih izzivalcev ameriške moči – predvsem Kitajska pa tudi Rusija, Indija in nemara še kdo. Te države naj bi, tako Schmidt, brez premisleka, kam taka politika lahko pripelje, neodgovorno tekmovale za vpliv in prevlado v Ukrajini, Siriji, Afriki, Afganistanu, Jugo-vzhodni Aziji in še kje. Mar to pomeni, da se tudi nam obeta katastrofa podobnih razsežnosti, kakor tista, ki je pred stoletjem doletela naše pradede in prababice? – Preverjamo v tokratni Intelekti, v kateri bomo gostili obramboslovca dr. Uroša Sveteta, politologa dr. Marka Lovca in novinarja Andreja Stoparja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Flickr/cgc76


20.05.2014

Črn scenarij: antibiotiki ne delujejo več

Zdravniki zaskrbljeno opažajo, da je vse več bolnikov okuženih s tako imenovanimi superbakterijami, ki so odporne na nekatere ali pa celo kar na vse poznane antibiotike. Ocenjujejo, da zaradi njih v Evropski uniji že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev na leto. Zakaj so antibiotiki pri nekaterih okužbah odpovedali in ne primejo več? Katere bolezni nam zato spet pretijo? Zakaj še ni novih zdravil, ki bi nas lahko rešila? Kakšen izziv predstavlja odpornost bakterij na antibiotike za medicinsko in farmacevtsko stroko? Odgovori v oddaji Intelekta. V studiu smo gostili prof. dr. Bojano Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, prof. dr. Katjo Seme iz Medicinske fakultete v Ljubljani in prof. dr. Stanislava Gobca s Fakultete za farmacijo. Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Bernard Walker/ Flickr, cc


13.05.2014

Kakšna vloga še ostane SAZU-ju?

V tokratni Intelekti Barbara Belehar Drnovšek gosti nekatere najvidnejše člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predsednik akademije – robotik in biokibernetik dr. Tadej Bajd, akademikinja pravnica dr. Alenka Šelih in akademik – pisatelj Saša Vuga bodo med drugim spregovorili o prihodnosti in vlogi te ugledne ustanove. Foto: BOBO


29.04.2014

Zelena delovna mesta

Zelena delovna mesta so politična vroča tema. V Sloveniji je potencial za zelena delovna mesta velik. Vendar pa se vzpostavljanje novih zelenih delovnih mest ne bo zgodilo samo od sebe. O tem zakaj so zelena delovna mesta delovna mesta prihodnosti in kakšni so načini, strategije ter ukrepi za njihov zagon, smo spregovorili v oddaji Intelekta. Svoje poglede so predstavili Gaja Brecelj iz fundacije Umanotera, dr. Aleksandar Kešeljević iz ljubljanske ekonomske fakultete in dr. Karolina Babič iz Centra alternativne in avtonomne produkcije CAAP. Oddajo je pripravila Martina Černe.


06.05.2014

Copernicus opazuje Zemljo

Evropa dobiva nove oči za opazovanje planeta. Prejšnji mesec je namreč zasedel svoje mesto v tirnici prvi satelit v okviru programa Copernicus, ki bo opravljal to funkcijo. Gre za ambiciozen, več milijard evrov vreden projekt Evropske komisije za spremljanje Zemlje. Ne gre le za satelitske meritve in opazovanja, ampak tudi za dopolnitev teh meritev z različnimi storitvami, ki bodo dostopne vsakemu uporabniku. Podatki o onesnaženosti zraka, poplavnih območjih in potresih bodo izboljšali varnost Evropejcev. Kaj vse nam prinaša program Copernicus in kako vesoljske tehnologije oblikujejo naša vsakdanja življenja, se bomo med drugim vprašali v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.


15.04.2014

Mit o zdravem življenju

Če si priznamo ali ne, vsi podležemo sublimnim sporočilom medijev, lepotne industrije in okolice. Sporočilom o tem, kako bi morali živeti, kaj bi morali jesti, s kom bi se morali družiti, da bomo čim bolj zdravi, lepi in zadovoljni. »Za koga že in zaradi česa«, se lahko vprašamo, cenjenje poslušalke in poslušalci. So pripovedke o dolgem, zdravem in srečnem življenju samo mit, ki nam ga posreduje industrija lepotnih izdelkov, prehrambnih preparatov, fitness naprav in estetske medicine? O tem v oddaji Intelekta z antropologinjo doc. dr. Renato Šribar, psihiatrom in psihoterapevtom doc. dr. Borutom Škodlarjem ter specialistom plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije prof. dr. Urošem Ahčanom. Oddajo je pripravil iztok Konc. Foto: Adrian Clark/ Flickr/ cc


08.04.2014

Starši in otroci - dokler nas služba ne loči

V Sloveniji kar 85 % odstotkov mladih do 29. leta živi pri starših, s čimer smo se zavihteli v sam vrh EU in prehiteli celo Italijo. Tako je pokazalo nedavno poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound 2014, ki med drugim razkriva, da je kar polovica mladih odraslih evropejcev prisiljenih živeti doma. O vzrokih in posledicah so v tokratni Intelekti spregovorili dr. Miran Lavrič iz mariborske Filozofske fakultete in vodja raziskave Mladina 2010, dr. Tanja Rener iz Fakultete za družbene vede in Miha Mohorko iz Mladinskega sveta Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.


01.04.2014

Ali bo depresija postala epidemija 21. stoletja?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na svetu vztrajno narašča število ljudi s težavami v duševnem zdravju. Depresija prizadene približno 350 milijonov Zemljanov in se že uvršča med najpomembnejše vzroke delovne in siceršnje nezmožnosti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije bo depresija do leta 2020 postala drugi zdravstveni problem na svetu. Zaradi gospodarske krize se je tudi v Sloveniji povečalo število psihičnih motenj, anksioznosti in depresije ter število hospitalizacij psihiatričnih bolnikov, denarja za te dejavnosti pa je zaradi varčevalnih ukrepov vse manj. Ali bo depresija res postala epidemija 21. stoletja? V kolikšni meri je takšna napoved povezana z načinom življenja, ekonomsko krizo in ali lahko predstavlja resen javno zdravstveni problem? To je le nekaj vprašanj na katera smo poskušali odgovoriti v oddaji Intelekta. Svoje strokovne poglede so predstavili predstojnik oddelka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Peter Pregelj, dr. Polona Matjan Štuhec iz Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo in Tanja Velkov iz Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija. Oddajo je pripravila Martina Černe.


25.03.2014

Odkritje gravitacijskih valov

Kaj se je dogajalo v povsem prvih trenutkih obstoja našega vesolja, je iz območja čiste spekulacije stopilo na znanstveno trdnejše temelje. Z zanesljivostjo 5 sigma so namreč znanstveniki s pomočjo antarktičnega radijskega teleskopa BICEP2 zaznali gravitacijske valove, ki potrjujejo teorijo inflacije vesolja. Ta predvideva, da se je vesolje v nepredstavljivo kratkem času neizmerno razširilo, toda vse do zdaj je šlo zgolj za teorijo brez eksperimentalne podlage. Čeprav morajo izsledke raziskave zdaj preveriti še drugi strokovnjaki s tega področja, odziv kozmologov z vsega sveta kaže, da najverjetneje govorimo o največjem znanstvenem odkritju stoletja. Gravitacijski valovi so namreč tudi prva konkretna povezava med Einsteinovo relativnostno teorijo in kvantno fiziko, področjema, ki se ju fiziki že celo stoletje trudijo povezati. O tem prelomnem odkritju smo govorili v oddaji Intelekta z gosti prof. dr. Andrejem Čadežem, dr. Vidom Iršičem in dr. Dunjo Fabjan. Oddajo je pripravila Nina Slaček.


18.03.2014

Se visokemu šolstvu obetajo šolnine?

Slovensko visoko šolstvo je v vseh pogledih nazadovalo vse od ustanovitve samostojne države ter je v zadnjih letih v prostem padu. Nujno je potrebno reforme. Reforme, ki bo temeljita, a še bolj kot to – strokovno podkovana. Novela zakona o visokem šolstvu pa že nekaj časa buri duhove. Trenutni predlog zakona sicer rešuje veliko problemov, ki pestijo visoko šolstvo, a kot opozarjajo nasprotniki odpira mnogo novih, za katere je težko predvideti, kakšen učinek bodo imeli v praksi. O tem ali predlog zakona res prinaša komercializacijo visokega šolstva, ali bo res, kot so glasni nasprotniki predloga, študente spremenil v potrošnike, študij pa v blago, so spregovorili državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Aljuš Pertinač, dr. Gorazd Kovačič in dr. Damjan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete in Timotej Vitez iz Študentske organizacije Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.


Stran 27 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov