Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča. Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano?
Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji - ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je spolno vedenje ljudi vedno bolj tvegano?
Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov.
»Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe. Britanska študija je tako razkrila, da imajo neporočeni Britanci na dopustu v Španiji kar 12-krat pogosteje spolne odnose kot doma. Vendar jih pri tem kar tri četrtine ne uporabi ustrezne zaščite.
Klamidija, gonoreja, sifilis, genitalni herpes, okužba s humanim papiloma virusom in virusom HIV – to so le nekatere najbolj razširjene in znane spolne bolezni. Njihovo število strmo narašča, to pa Mojce Matičič ne preseneča, saj je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 2001 razglasila pandemijo spolno prenosljivih okužb. »Stanje se ne umirja – nasprotno – tudi v novem desetletju opažamo naraščanje spolnih bolezni, ki se hkrati še spreminjajo. Zdaj se celo pojavljajo nove, kakršnih v Evropi doslej nismo poznali. Najbolj pa nas skrbi, da antibiotiki niso več učinkoviti proti vsem spolno prenosljivim okužbam, saj proti nekaterim večkratno odpornim bakterijam nimamo več idealnega antibiotika, s katerim bi jih lahko pozdravili.« Nove spolne bolezni Slovenije še zdaleč niso zaobšle. Super odporno bakterijo, ki povzroča gonorejo, smo na začetku desetletja med prvimi v Evropi odkrili prav pri nas.
»Na zaščito je treba vedno misliti že vnaprej. Pomembno je tudi, da si sami postavimo meje, do kod želimo iti in kaj želimo doživeti. Če smo pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc, si po navadi dovolimo več. Zaščita mora biti sporazumna. Nikogar ne bi smelo biti strah; pa naj uporabi kondom ali katero drugo zaščito, kot je na primer tudi PrEP – tableta, ki nas zavaruje pred virusom HIV,« meni Jernej Škof iz nevladne organizacije ŠKUC - Magnus.
»Običajno kar sama vprašam in spodbudim pogovor o spolnosti. Če me na primer obišče študentka, ki se odpravlja na daljšo izmenjavo v tujino in bi rada recept za kontracepcijske tabletke, ji svetujem, naj s sabo vzame tudi kondome, saj se v tem obdobju lahko marsikaj pripeti.« pravi Gabrijela Simetinger iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Slovenska mladina je o spolnosti in spolnem zdravju slabo obveščena, zato si pristojni že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega programa. Mladi o spolnih boleznih ne vedo prav veliko, še najbolj poznajo virus HIV. »Želijo si več informacij o spolnih boleznih, zaščiti in spolnosti,« pravi koordinator projektov pri Združenju DrogArt Simon Kovačič. »Zdaj mladi pridobijo znanje o tem predvsem iz medijev in od prijateljev. Veliko študij kaže, da je zanje pomemben vir informacij pornografija, kjer pa spolnost ni prikazana v realni luči. Zato imajo lahko napačne predstave in se mi zdi pomembno, da bi se spolno vzgojo uvedlo v šole. Mladina ima nekaj znanja o aidsu, ki jo tudi najbolj skrbi. Za veliko drugih spolnih okužb pa sploh še ni slišala.«
Simon Kovačič poudarja, da spolno prenosljive okužbe ogrozijo in poslabšajo spolno in tudi siceršnje človekovo zdravje, tega pa bi se morali zavedati tako mladi kot starejši. O spolnosti bi se morali s partnerji več pogovarjati, poskrbeti bi morali za ustrezno zaščito in testiranje. »Kot terenski delavec se pogosto srečujem z mladimi. Na podlagi pogovorov z njimi ugotavljam, da za zaščito bolj ali manj uporabljajo le kondome. Problematično se mi zdi, da jih veliko kot zaščito navede kontracepcijske tabletke, ki pa ne varujejo pred spolno prenosljivimi okužbami.«
Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC - Magnus) - skupaj smo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja.
894 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča. Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano?
Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji - ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je spolno vedenje ljudi vedno bolj tvegano?
Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov.
»Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe. Britanska študija je tako razkrila, da imajo neporočeni Britanci na dopustu v Španiji kar 12-krat pogosteje spolne odnose kot doma. Vendar jih pri tem kar tri četrtine ne uporabi ustrezne zaščite.
Klamidija, gonoreja, sifilis, genitalni herpes, okužba s humanim papiloma virusom in virusom HIV – to so le nekatere najbolj razširjene in znane spolne bolezni. Njihovo število strmo narašča, to pa Mojce Matičič ne preseneča, saj je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 2001 razglasila pandemijo spolno prenosljivih okužb. »Stanje se ne umirja – nasprotno – tudi v novem desetletju opažamo naraščanje spolnih bolezni, ki se hkrati še spreminjajo. Zdaj se celo pojavljajo nove, kakršnih v Evropi doslej nismo poznali. Najbolj pa nas skrbi, da antibiotiki niso več učinkoviti proti vsem spolno prenosljivim okužbam, saj proti nekaterim večkratno odpornim bakterijam nimamo več idealnega antibiotika, s katerim bi jih lahko pozdravili.« Nove spolne bolezni Slovenije še zdaleč niso zaobšle. Super odporno bakterijo, ki povzroča gonorejo, smo na začetku desetletja med prvimi v Evropi odkrili prav pri nas.
»Na zaščito je treba vedno misliti že vnaprej. Pomembno je tudi, da si sami postavimo meje, do kod želimo iti in kaj želimo doživeti. Če smo pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc, si po navadi dovolimo več. Zaščita mora biti sporazumna. Nikogar ne bi smelo biti strah; pa naj uporabi kondom ali katero drugo zaščito, kot je na primer tudi PrEP – tableta, ki nas zavaruje pred virusom HIV,« meni Jernej Škof iz nevladne organizacije ŠKUC - Magnus.
»Običajno kar sama vprašam in spodbudim pogovor o spolnosti. Če me na primer obišče študentka, ki se odpravlja na daljšo izmenjavo v tujino in bi rada recept za kontracepcijske tabletke, ji svetujem, naj s sabo vzame tudi kondome, saj se v tem obdobju lahko marsikaj pripeti.« pravi Gabrijela Simetinger iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Slovenska mladina je o spolnosti in spolnem zdravju slabo obveščena, zato si pristojni že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega programa. Mladi o spolnih boleznih ne vedo prav veliko, še najbolj poznajo virus HIV. »Želijo si več informacij o spolnih boleznih, zaščiti in spolnosti,« pravi koordinator projektov pri Združenju DrogArt Simon Kovačič. »Zdaj mladi pridobijo znanje o tem predvsem iz medijev in od prijateljev. Veliko študij kaže, da je zanje pomemben vir informacij pornografija, kjer pa spolnost ni prikazana v realni luči. Zato imajo lahko napačne predstave in se mi zdi pomembno, da bi se spolno vzgojo uvedlo v šole. Mladina ima nekaj znanja o aidsu, ki jo tudi najbolj skrbi. Za veliko drugih spolnih okužb pa sploh še ni slišala.«
Simon Kovačič poudarja, da spolno prenosljive okužbe ogrozijo in poslabšajo spolno in tudi siceršnje človekovo zdravje, tega pa bi se morali zavedati tako mladi kot starejši. O spolnosti bi se morali s partnerji več pogovarjati, poskrbeti bi morali za ustrezno zaščito in testiranje. »Kot terenski delavec se pogosto srečujem z mladimi. Na podlagi pogovorov z njimi ugotavljam, da za zaščito bolj ali manj uporabljajo le kondome. Problematično se mi zdi, da jih veliko kot zaščito navede kontracepcijske tabletke, ki pa ne varujejo pred spolno prenosljivimi okužbami.«
Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC - Magnus) - skupaj smo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja.
Zdi se, da je množičen prihod beguncev v Evropo sprožil pri ljudeh skrajne odzive. Na eni strani strah, sovražnost in odpor, na drugi pa sočutje, ljubezen in pripravljenost pomagati. Zato bomo v tokratni oddaji Intelekta iskali izvore altruizma. Od kod izvira altruistično vedenje, kako pomembna je zanj empatija, kaj se dogaja v naših možganih, kako pomemben je altruizem za družbo in za preživetje človeške vrste? Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: nevrolog Zvezdan Pirtošek, sociologinja Srna Mandić in psihologa Andreja Avsec ter Robert Masten.
Čigave pravzaprav so človekove pravice? – Na prvi pogled se zdi odgovor samoumeven: to so vendar pravice, ki ne glede na okoliščine neodtujljivo pripadajo vsaki posameznici, vsakemu posamezniku. Toda konkretne izkušnje nas učijo, da so tovrstne samoumevnosti lahko sila varljive. 14. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov, denimo, pravi, da ima vsakdo pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem, a ko smo soočeni s sirskimi begunci na svojih mejah, nenadoma nismo prepričani, ali jih res lahko opišemo z besedo »vsakdo«. Podobno je z debato o družinskem zakoniku. 14. člen Ustave sicer pravi, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, a ob misli, da bi homoseksualce pravno dejansko izenačili s heteroseksualci, močno oklevamo. Če nominalni retoriki navkljub niso zares univerzalne, se je potrebno vprašati, čigave torej so človekove pravice? Kako se v družbi oblikuje in vzdržuje razlika med ljudmi, ki človekove pravice dejansko uživajo, in tistimi, ki jih ne? – To je vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili pravnica dr. Barbara Rajgelj, filozof dr. Igor Pribac in sociolog dr. Gorazd Kovačič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Že desetletja nas znanstveniki opozarjajo, da bodo imele podnebne spremembe zelo resne posledice za planet in človeštvo. Že desetletje poslušamo, da nam zmanjkuje časa in da se moramo, če naj preprečimo najhujše scenarije, hitro in učinkovito odzvati na ta največji izziv današnje dobe. In iz leta v leto izpusti toplogrednih plinov naraščajo. Naomi Klein v svoji zadnji knjigi To vse spremeni: kapitalizem proti podnebju postavi tezo, da učinkovitemu odzivu na podnebne spremembe na poti stoji globalni kapitalizem. Da je ta zaradi svoje potrebe po nenehni rasti, vse večji proizvodnji in vse hitrejšemu izkoriščanju naravnih kot tudi človeških virov povsem nezainteresiran za dejansko spopadanje s podnebnimi spremembami. Kakšna je torej podnebna prognoza v dobi globalnega kapitalizma, smo preverili v tokratni Intelekti. Foto: Posek tropskega pragozda na Sumatri za palmove nasade, Wikipedia, CC
Novembra 1960 je Frank Drake, ameriški astronom in astrofizik, zapisal danes znamenito enačbo, s pomočjo katere je hotel oceniti, koliko tehnološko razvitih civilizacij, s katerimi bi Zemljani lahko navezali stik, bi utegnilo obstajati v naši galaksiji. Pri tem je Drake upošteval celo kopico dejavnikov – od tega, koliko zvezd se vsako leto rodi v Mlečni cesti; prek števila zvezd, ki imajo planete, na katerih bi se sploh moglo razviti življenje; do verjetnosti, da evolucijski procesi na takih planetih življenje navsezadnje priženejo od njegovih preprostih, enoceličnih začetkov do visoko inteligentnih bitij, ki so sposobna razviti tehnološko napredno civilizacijo. Ko je Drake dodal še oceno tega, koliko časa bi takšna civilizacija mogla obstajati, to je, koliko let lahko mine, preden podleže kakšni naravni ali tehnološki katastrofi, je dobil sila vznemirljiv, čeprav ne najbolj natančen odgovor. Drakeova enačba je namreč pokazala, da v galaksiji ta hip lahko obstaja vsaj 20 takih civilizacij. Lahko pa jih je, če v enačbo vnesemo bolj optimistične ocene posameznih parametrov, kar 50 milijonov. No, od časa, ko je Drake prvič formuliral to enačbo, je znanost občutno napredovala na prav vseh področjih. S kakšnimi rezultati nas torej oskrbi Drakeova enačba danes? In če je ta rezultat še vedno večji od 1, zakaj potem – čeprav stik z zunajzemeljsko inteligenco prizadevno iščemo že dolga desetletja – še vedno nismo odkrili nikogar tam zunaj? – Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili dr. Nina Gunde-Cimerman z ljubljanske Biotehniške fakultete ter astrofizika dr. Tomaž Zwitter in Gregor Traven s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Materinstvo vse bolj prelagamo. Starostna meja se je v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji zvišala za dobra štiri leta. Slovenke danes prvič rodijo pri 31ih. Če je kontracepcija ženskam omogočila, da premlade niso postale mamice, jim nove tehnologije ponujajo možnost, da to lahko postanejo tudi, ko so starejše. Reproduktivna medicina je sprva pri spočetju otroka pomagala neplodnim parom in pri tem upoštevala le zdravstvene razloge, danes pa se njene metode poslužujejo tudi zdrave ženske. Mlade Američanke in Angležinje se vse pogosteje odločajo, da zamrznejo svoje jajčne celice in s tem preložijo materinstvo. Govorimo o zamrzovanju jajčec iz socialnih razlogov. Pojasnila, premisleke in pomisleke bosta v Intelekti podala eden od vodilnih strokovnjakov za zdravljenje neplodnosti pri nas prof. dr. Veljko Vlaisavljević in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje doktorica Zalka Drglin. Pred mikrofon ju je povabila Barbara Belehar Drnovšek, ki se tudi podpisuje pod današnjo oddajo. Foto: Flickr
Biotehnologija je nedvomno v razmahu. Poznamo orodja in metode, ki omogočajo natančne posege v genski zapis organizmov, in kot vse, kar ljudje znamo početi, to tudi počnemo. Še več, opremljen s primernim znanjem lahko načeloma vsakdo eksperimentira in spreminja dnk preprostih organizmov. Oprema je cenovno vse bolj dostopna, želene gene se naroči prek spleta, prav tako so na spletu vse potrebne informacije. Z biohekerstvom si je biotehnologija utrla pot iz akademskih krogov in laboratorijev industrije ali vojske, v domače garaže ali javne laboratorije lokalnih skupnosti, čeprav res predvsem v Združenih državah Amerike in ponekod v zahodni Evropi. Nekateri v tem vidijo določen emanipatorni potencial, neke vrste demokratizacijo znanosti ali pa prostor za bolj svobodno uporabo idej. Za druge biohekerstvo predstavlja predvsem nevarnost. Biohekerjem in dometu, ki ga ima oziroma bi ga lahko imelo biohekerstvo, smo se pogovarjali z vodjem laboratoraija za biotehnologijo na Kemijskem institutu v Ljubljani dr. Romanom Jeralom, intermedijsko umetnico in doktorico biomedicine Špelo Petrič, biokemikom dr. Markom Dolinarjem s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in dr. Tonijem Pustovrhom s Centra za proučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: Theresa Schubert, Ars Electronica, CC
Digitalna tehnologija je postala pomemben del našega sveta in tako vse bolj vpliva tudi na partnersko in seksualno življenje posameznikov. Mali oglasi in ženitne posredovalnice so se hitro preselile na splet, popuralizacija pametnih telefonov pa je omogočila tudi uporabo mobilnih aplikacij, ki v realnem prostoru in času omogočajo srečevanje, spoznavanje, spolne stike. Internet je uporabno orodje za seksualne manjšine, med njimi tudi tiste, ki želijo vzporednega spolnega partnerja. Afera Ashley Madison, v kateri so hekerji razkrili, kdo prek spleta išče seksualne partnerje za varanje svojega zakonca, je pokazala, da je prevara partnerja nesprejemljiva bolj kot kadarkoli. Z internetom se je povečala tudi produkcija pornografije. V tokratni oddaji bomo zato odgovorili na vprašanje, ali so spremembe na področju spolnosti že tako pomembne, da moramo govoriti o novi, digitalni seksualni revoluciji? Sogovorniki sociolog spolnosti doktor Ivan Bernik, psihoterapevt doktor Miran Možina in sociolog doktor Roman Kuhar. Pripravlja Urška Henigman.
Možgani otroka so fascinanten ogran, v kratkem času so se sposobni naučiti veliko novih veščin. So bolj prilagodljivi, učljivi in plastični kot pozneje v življenju. Nanje v veliki meri vpliva okolje, zato je pomembno, kakšne izkušnje pridobiva otrok. O tem, kakšno je za otroka in njegove možgane spodbudno družinsko, šolsko in socialno okolje, izveste v tokratni Intelekti.
V zadnjih nekaj mesecih sta v Ljubljani vrata odprli dve razstavi – gre za Stoletje plakata v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter Odloči se pravilno v Narodni in univerzitetni knjižnici –, ki obiskovalcem na ogled ponujata kopico propagandnega gradiva iz časa druge svetovne vojne. Ko danes opazujemo udarne podobe, preproste parole in ne prav sofisticirane simbole, s katerimi so partizani in domobranci nagovarjali svoje sodobnike, si kaj lahko mislimo, da takšni propagandi v letu 2015 ne bi nihče nasedel. Pa je to res? Je propaganda v današnjem svetu izgubila svojo moč? Če smo v povprečju bolj izobraženi, če imamo na voljo več različnih kanalov obveščanja in če si predstavljamo, da nas je spomin na krvavo dvajseto stoletje streznil nasilnih ideologij, ali smo zato že kar imuni na propagando? In če ne – kje najdemo propagando danes? Kaj vse nam pravzaprav sporoča? S kakšnimi sredstvi nas nagovarja? Kdo vse jo širi? V kolikšni meri ji navsezadnje prisluhnemo? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje v studiu so bili zgodovinar dr. Aleš Gabrič, sociolog kulture dr. Primož Krašovec, umetnostna zgodovinarka dr. Cvetka Požar in komunikolog akademik dr. Slavko Splichal. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. fotografija: posneta na razstavi Odloči se pravilno v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
Ko je leta 1996 v živalskem vrtu v Chicagu triletni deček padel v ogrado z gorilami in v njej nezavesten obležal, so se obiskovalci ustrašili za njegovo življenje. Vendar brez potrebe. Ena od samic je dečka zaščitila pred samci, ga odnesla proti vratom ograde in ga nežno predala oskrbnikom živalskega vrta. Resnična zgodba, ki pa še zdaleč ni osamljena. Slišimo o pričevanjih, kako so ljudi pred napadi morskih psov rešili delfini, pred utopitvijo kiti, pogoste so zgodbe o psih, ki so pomagali svojim gospodarjem. Znan je posnetek Slovenca Aleksandra Medveša, ki kaže, kako je medved v živalskem vrtu v Budimpešti rešil utapljajočo vrano. Na spletnem portalu YouTube si ga je ogledalo že več kot 19 milijonov ljudi. Študije kažejo, da so živali sposobne sočutja, simpatije in empatije. Številne živalske vrste čutijo in izražajo čustva kot so veselje, jeza, hvaležnost, žalost. Vedno več je znanega tudi o razvoju njihove osebnosti – in tudi o tem, da nas na nekaterih področjih inteligentnosti nekatere vrste prekašajo. O teh spoznanjih bomo govorili v oddaji Intelekta, ki jo je pripravil Iztok Konc. V studio smo povabili psihologinjo dr. Maksimiljano Marinšek, ornitologa Tomaža Miheliča in biologa mag. Tilna Genova ter dr. Miha Krofla. Foto: FerenghiFoto/ Flickr, cc
Do interneta lahko danes dostopamo kjerkoli in kadarkoli. V Sloveniji imajo skoraj vsa gospodinjstva z otroki dostop do interneta, sicer pa internet redno uporablja približno 80 odstotkov prebivalcev. Nekatere države so dostop do interneta razglasile za temeljno človekovo pravico. Evropski parlament bo v prihodnjih tednih glasoval o novih pravilih regulacije dostopa do interneta. Operaterji in ponudniki storitev si želijo odrezati svoj kos finančne pogače, vendar bi s ponujanjem različnih dostopov močno vplivali na nevtralnost in odprtost interneta. Slovenija je sicer pred dvema letoma uzakonila nevtralnost interneta. Napredna zakonodaja, s katero se lahko pohvali malo držav. Zakaj je nevtralnost interneta pomembna, kako je z nevtralnostjo interneta po svetu, kaj nevtralnost pomeni za digitalno ekonomijo in kako bi izgubo nevtralnosti občutili uporabniki? Odgovori v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: Domen Savič, Aleš Špetič, dr. Dušan Caf. foto: flickr/Stephen Melkisethian
Vemo, da so moški z Marsa in ženske z Venere. Razlike med spoloma so nekaj povsem naravnega. A medicina, z izjemo nekaterih očitnih fizioloških razlik, v preteklosti temu ni posvečala prav veliko pozornosti. Znanstveniki so predpostavljali, da so ženske preprosto pomanjšana različica moškega. Zadnja dognanja pa so opozorila na nekatere ključne razlike med spoloma, ko govorimo o pojavljanju in poteku bolezni, delovanju organov in jemanju zdravil. Ameriška agencija za zdravila je lani prvič v zgodovini odobrila različne odmerke uspavala za ženske in moške, kar naj bi bil v farmaciji svojevrsten precedens. V Intelekti sodelujejo genetik prof. dr. Gregor Majdič, farmacevt prof. dr. Borut Štrukelj in kardiolog prof. dr. Zlatko Fras. Oddajo vodi Barbara B. Drnovšek. Foto: Flickr
Gledali smo Kubrickovo Odisejo 2001, Cameronovega Terminatorja in Matrico bratov Wachowski. V kinodvorani smo v strahu trepetali pred presežno umetno inteligenco, ki jo je porodila mračna domišljija filmskih scenaristov, potem pa smo se vrnili nazaj v svoja obvladljiva analogna življenja. Toda v zadnjih letih vse več svetovno uglednih znanstvenikov in inženirjev ugotavlja, da je čas, ko bo umetna inteligenca opazno presegla človeško, pravzaprav zelo blizu. V letu 2045, zatrjujejo nekateri, bi že lahko obstajal računalnik, ki bo zmogljivejši od možganov vseh ljudi na planetu. Se bo taka umetna inteligenca zavedala lastnega obstoja? Se bo hotela razmnoževati, se pravi, sama projektirati še bolj napredne naprave? In kaj neki si bo mislila o vseh homo sapiensih in njihovih malih življenjih? Nam bo želela pomagati ali nas iztrebiti? Se bomo nemara mi hoteli z njo neposredno, fizično povezati v nekakšni novi, hibridni obliki biološko-tehnološke eksistence? – Nič čudnega, če sloviti Stephen Hawking svari, da bi stvaritev takega stroja lahko predstavljala poslednji izum človeštva. Zato je pravi čas za premišljevanje o tem, kam pravzaprav vodi razvoj računalniških tehnologij, zdaj. Zdaj je čas, da se vprašamo, kakšne družbene, civilizacijske in, ne nazadnje, evolucijske spremembe bi utegnil razvoj presežne umetne inteligence pravzaprav povzročiti? – Na Prvem smo se tega premisleka lotili v tokratni oddaji Intelekta. Pred mikrofonom smo gostili akademika dr. Ivana Bratka, predstojnika laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL, pa filozofinjo dr. Olgo Markič, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti poučuje logiko in filozofijo kognitivnih znanosti, ter dr. Zvezdana Pirtoška, nevrologa in predavatelja na Medicinski fakulteti UL. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. Fotografija: Wikimedia Commons
Naj živi kriminalka! Kriminalka velja za enega najbolj vitalnih literarnih žanrov. Radi jo imajo tako bralci kot tudi založbe. Vsega naj bi bil kriv ameriški pisatelj Edgar Allan Poe, ki je leta 1841 napisal zgodbo z naslovom Umori v ulici Morgue in tako tlakoval pot kriminalnemu žanru. Globok pečat sta pustila škotski pisatelj in zdravnik Arthur Conan Doyle, ki je nekaj desetletij zatem obudil Sherlocka Holmesa, in nesporna angleška kraljica kriminalk Agatha Christie. Mimogrede, prav letos mineva stoletje in četrt od njenega rojstva. Kako živ je kriminalni roman danes? O tem se bo Barbara Belehar Drnovšek v Intelekti pogovarjala z Miranom Hladnikom, Svetlano Slapšak, Noahom Charneyjem in Miho Kovačem. Foto: Flickr/Souparna
Pozabite na morske pse, zaradi katerih na leto umre okoli deset ljudi. Pozabite tudi na muho cece, ki letno povzroči skoraj deset tisoč smrti. Najnevarnejša živalska vrsta, ki ogroža človeštvo, so namreč – komarji. Na vesti imajo malarijo, dengo, rumeno mrzlico, vročico Zahodnega Nila. Komarji tako prenašajo povzročitelje bolezni, ki vsako leto terjajo več kot milijon človeških žrtev! Čeprav se zdi, da se nas problem ne tiče, pa so tudi v Sloveniji že prisotni agresivni tigrasti in japonski komarji, ki prenašajo nekatere od teh bolezni. Dozdajšnji poskusi, da bi uničili ali vsaj omejili populacije komarjev, so se izkazali za neučinkovite in neprimerne. Zato zdaj vojno s prenašalci smrtno nevarnih bolezni skušamo izbojevati z najnaprednejšimi znanstvenimi metodami - tudi z genskim inženiringom. Nam bo tokrat le uspelo? Svoja strokovna mnenja in pomisleke so Iztoku Koncu za oddajo Intelekta pojasnile raziskovalka Katja Kalan z Univerze na Primorskem, prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravnica Tadeja Kotar z ljubljanske Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Foto: Tomi Trilar/ Diplomsko delo Katje Kalan
Pozabite na morske pse, zaradi katerih na leto umre okoli deset ljudi. Pozabite tudi na muho cece, ki letno povzroči skoraj deset tisoč smrti. Najnevarnejša živalska vrsta, ki ogroža človeštvo, so namreč – komarji. Na vesti imajo malarijo, dengo, rumeno mrzlico, vročico Zahodnega Nila. Komarji tako prenašajo povzročitelje bolezni, ki vsako leto terjajo več kot milijon človeških žrtev! Čeprav se zdi, da se nas problem ne tiče, pa so tudi v Sloveniji že prisotni agresivni tigrasti in japonski komarji, ki prenašajo nekatere od teh bolezni. Dozdajšnji poskusi, da bi uničili ali vsaj omejili populacije komarjev, so se izkazali za neučinkovite in neprimerne. Zato zdaj vojno s prenašalci smrtno nevarnih bolezni skušamo izbojevati z najnaprednejšimi znanstvenimi metodami - tudi z genskim inženiringom. Nam bo tokrat le uspelo? Svoja strokovna mnenja in pomisleke so Iztoku Koncu za oddajo Intelekta pojasnile raziskovalka Katja Kalan z Univerze na Primorskem, prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravnica Tadeja Kotar z ljubljanske Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Foto: Tomi Trilar/ Diplomsko delo Katje Kalan
Cene krojijo naše življenje. Najugodnejše cene v diskontnih trgovinah, cene surovin na svetovnih borzah, ugodne cene tisoč in ene stvari, ki je morda niti ne potrebujemo. Potrošnja poganja svetovno gospodarstvo. V ugodnih cenah pa se skrivajo visoki stroški. Plačujemo jih z izgubljanjem »predragih« delovnih mest pri nas, s suženjskimi delovnimi pogoji po svetu, s vse hitrejšim propadanjem okolja. Trajnostno potrošništvo skuša ponuditi alternativo. Stavi na potrošnika, ki razmišlja o posledicah svojih dejanj, svojih nakupov. Gre le za jalovo upanje? Je trajnostno potrošništvo samo modna zelena verzija potrošništva ali zares ponuja alternativni pristop k potrošniški družbi? Foto:Flickr, CC
Povprečno gospodinjstvo ima danes 5 na internet povezanih naprav. Te naprave so postale zelo pomemben del naših vsakdanjih življenj. Glede na to, da je čas dopustov in počitnic, marsikdo prav zdaj spoznava, kako pogosto pravzaprav uporablja pametni telefon, tablico ali prenosnik in bere, gleda, posluša, komentira, objavlja, deli, všečka različne vsebine na spletu. Kako dobro pa pozna te svoje naprave? Kako delujejo? Katero programsko opremo imajo? Kakšna programska oprema je sploh na trgu? Transparentnost, svobodna izmenjava informacij in znanja, sodelovanje, vključevanje, skupnost - to so vrednote odprtokodne kulture – open source kulture, ki izhaja iz proste, odprtokodne programske opreme. O tem v tokratni Intelekti. Gostje Urške Henigman so bili Filip Muki Dobranić z inštituta Danes je nov dan, Jure Čuhalev odprtokodni heker, Andrej Vernekar predsednik Lugos-a društva uporabnikov Linuxa Slovenije in Matjaž Ugovšek z društva Duh časa. foto: Amaya Rodrigo/flickr
Preden je vremenska fronta prinesla nevihte in kar močno ohladitev, nam je julij postregel z žgočimi poletnimi temperaturami, ki so podrle tudi nekaj rekordov. Zdi se, da vreme vse pogosteje rado podira rekorde. Razloge za to lahko v veliki meri poiščemo tudi v postopnem segrevanju ozračja, ki je postalo sopotnik naše sedanje, energijsko izredno zahtevne civilizacije. Toda letos se utegne vremenska zgodba še bolj zaplesti in tudi dodatno segreti. V globalno dogajanje se je namreč vmešal el Nino. Gre za pojav v Tihem oceanu, ki vedno temeljito spremeni ustaljene vremenske vzorce po vsem svetu. Več let ga ni bilo na spregled, letošnji pa bo zagotovo pustil pečat. Po nekaterih napovedih bi namreč utegnil biti - rekorden. To pa napoveduje leto še bolj ekstremnih vremenskih pojavov. Kaj se torej dogaja na območju Tihega oceana, kaj to pomeni za letošnje vreme in konec koncev tudi za svetovno gospodarstvo, saj el nino poleg ostalega vedno resno prizadene tako kmetijstvo kot ribolov, smo govorili s klimatologoma Lučko Kajfež Bogataj in Gregorjem Vertačnikom ter z oceanografom Vladom Malačičem. Foto:Flickr, cc
Youtube je star deset let. Njegov slogan je bil “broadcast yourself” – objavi sebe. In marsikdo je naredil prav to. Objavil smešen domači posnetek, športno dejavnost, navodila za uporabo telefona, posnetek otroka, razlago matematičnega problema, postopke ličenja in urejanja pričeske, smešne skeče, videodnevnik, posnetek igranja računalniške igrice, recenzijo najnovejše igrače... Seznam je zelo raznolik in zelo dolg. Pred desetimi leti si verjetno nihče ni predstavljal, da bo lahko s snemanjem in objavljanjem videev kaj zaslužil. Po ocenah največji zaslužkarji zaslužijo milijone dolarjev na leto. O fenomenu služenja oglaševalskih prihodkov z lastno produkcijo, slovenskih primerih in generaciji, ki ne spremlja več televizije, v tokratni Intelekti. Urška Henigman se je pogovarjala z Lenartom J. Kučićem, Anžetom Tomičem, Dominikom Sky-jem in Jožetom Robeženikom. foto: David Pickett/flickr
Neveljaven email naslov