Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
28.01.2020 49 min

Komu gori?


Kaj rekordna sezona požarov pomeni za življenje na planetu?

Avstralsko vreme se v zadnjih tednih zdi kot utelešenje apokalipse, ki čaka planet za najbližjim vogalom. Neskončni požari, poginule živali, peščene nevihte, pa rdeče nebo, nasičeno s strupenimi delci, nalivi in ogromna toča. Ekstremnih razmer na celini tam spodaj še ne bo kmalu konec. Običajno je najhujša sezona požarov šele v februarju.

Če je tako slabo že danes, kako bo pri dvigu za 3°C

Na vse toplejšem planetu, ki smo ga ljudje temeljito preoblikovali v skladu s svojimi predstavami o uporabnosti, lahko ekstremne dogodke, celo takšne serijske ekstremne dogodke, pričakujemo vse pogosteje. Letošnje avstralsko poletje nemara v kratkem ne bo več ekstremno, ampak povsem običajno. Izpusti toplogrednih plinov se vztrajno povečujejo in cilji, ki smo si jih zadali s Pariškim sporazumom, se v trenutnih razmerah zdijo le malo verjetni.

»Glede na trenutne zaveze držav smo na poti k dvigu globalne temperature za vsaj 3°C. Že zdaj, ko se je temperatura dvignila za dobro stopinjo, lahko marsikje že opazimo kar hude posledice podnebnih sprememb. Če jih pomnožimo s tri, dobimo vsaj približen vpogled v to, kakšen bo končni rezultat vseh teh izpustov,« pravi klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje.

Letošnji požari usodni za že prej ranljive populacije

Do zdaj je v požarih v Avstraliji umrlo 32 ljudi in več kot milijarda živali, s tem da v to številko niso vštete žabe, ribe, netopirji in žuželke. V plamenih so izginili številni edinstveni habitati in za številne vrste je prihodnost nenadoma postala še mnogo bolj negotova, kot je bila že prej. V Narodnem parku Blue Mountains v okolici Sydneyja in v Gondvanskih deževnih gozdovih pri Brisbanu so rastle prastare rastlinske vrste, ki jih ni nikjer drugod na svetu.

»V Narodnem parku Blue Mountains je pogorelo 80 odstotkov gozdov in v Gondvanskih deževnih gozdovih več kot 50 odstotkov. Gasilci so komaj rešili edino v naravi rastočo populacijo starodavne volemije, takšne sreče pa ni imela neka druga stara drevesna vrsta, ki so jo odkrili šele leta 2000. Njeno rastišče je v celoti pogorelo,« izpostavlja primere hudih izgub v avstralskih naravnih rezervatih prof. dr. Robert Brus z Biotehniške fakultete.

Podnebne spremebe + vseprisotni človekovi posegi v prostor = množično izumiranje

Sposobnost naravnih ekosistemov, da si po katastrofah opomorejo, se danes že nevarno bliža meji. Človekovi vseprisotni posegi v prostor so namreč pošteno omejili njihovo zmožnost za prilagajanje na vse pogostejša izredna stanja, ki spremljajo podnebne spremembe.

V Avstraliji je bila situacija močno pereča že prej. Edinstvene vrste, ki so se v milijonih let razvijale v izolaciji, so v preteklih desetletjih in stoletjih zdesetkali plenilci in konkurenca, ki jo je človek prinesel od drugod. Danes so številne močno ogrožene in na robu preživetja. Če v takšnih razmerah pogorijo celotni življenjski prostori, lahko ena sama sezona izrednih požarov zapečati njihovo usodo.

»V preteklosti so se vrste ob podnebnih spremembah preselile drugam. Mi pa smo s kmetijstvom, urbanizacijo in rabo prostora na sploh naravni prostor spremenili v majhne rezervate,« opozarja na ključni vidik podnebnih sprememb pri današnjem naglem upadanju biotske raznovrstnosti po svetu varstveni biolog prof. dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete.

Kajti požari so sicer naravni pojav, številne vrste, denimo evkalipti, jih nujno potrebujejo za razmnoževanje. A zdi se, da so požari vse pogostejši, njihov obseg pa vse bolj redno podira rekorde. Verjetno še nismo pozabili lanskih požarov v Amazoniji, a morda smo spregledali še bolj odmaknjeno katastrofo, ki se odvija v širnih severnih gozdovih. Glede na načelne zaveze za zmanjševanje izpustov, so slednji še prav posebej zaskrbljujoči, saj so v tamkajšnjih tleh shranjene izredne zaloge toplogrednih plinov. Ne glede na različna okolja in okoliščine ne požarov ne njihovega vpliva danes nikakor ne smemo podcenjevati.


Intelekta

916 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

28.01.2020 49 min

Komu gori?


Kaj rekordna sezona požarov pomeni za življenje na planetu?

Avstralsko vreme se v zadnjih tednih zdi kot utelešenje apokalipse, ki čaka planet za najbližjim vogalom. Neskončni požari, poginule živali, peščene nevihte, pa rdeče nebo, nasičeno s strupenimi delci, nalivi in ogromna toča. Ekstremnih razmer na celini tam spodaj še ne bo kmalu konec. Običajno je najhujša sezona požarov šele v februarju.

Če je tako slabo že danes, kako bo pri dvigu za 3°C

Na vse toplejšem planetu, ki smo ga ljudje temeljito preoblikovali v skladu s svojimi predstavami o uporabnosti, lahko ekstremne dogodke, celo takšne serijske ekstremne dogodke, pričakujemo vse pogosteje. Letošnje avstralsko poletje nemara v kratkem ne bo več ekstremno, ampak povsem običajno. Izpusti toplogrednih plinov se vztrajno povečujejo in cilji, ki smo si jih zadali s Pariškim sporazumom, se v trenutnih razmerah zdijo le malo verjetni.

»Glede na trenutne zaveze držav smo na poti k dvigu globalne temperature za vsaj 3°C. Že zdaj, ko se je temperatura dvignila za dobro stopinjo, lahko marsikje že opazimo kar hude posledice podnebnih sprememb. Če jih pomnožimo s tri, dobimo vsaj približen vpogled v to, kakšen bo končni rezultat vseh teh izpustov,« pravi klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje.

Letošnji požari usodni za že prej ranljive populacije

Do zdaj je v požarih v Avstraliji umrlo 32 ljudi in več kot milijarda živali, s tem da v to številko niso vštete žabe, ribe, netopirji in žuželke. V plamenih so izginili številni edinstveni habitati in za številne vrste je prihodnost nenadoma postala še mnogo bolj negotova, kot je bila že prej. V Narodnem parku Blue Mountains v okolici Sydneyja in v Gondvanskih deževnih gozdovih pri Brisbanu so rastle prastare rastlinske vrste, ki jih ni nikjer drugod na svetu.

»V Narodnem parku Blue Mountains je pogorelo 80 odstotkov gozdov in v Gondvanskih deževnih gozdovih več kot 50 odstotkov. Gasilci so komaj rešili edino v naravi rastočo populacijo starodavne volemije, takšne sreče pa ni imela neka druga stara drevesna vrsta, ki so jo odkrili šele leta 2000. Njeno rastišče je v celoti pogorelo,« izpostavlja primere hudih izgub v avstralskih naravnih rezervatih prof. dr. Robert Brus z Biotehniške fakultete.

Podnebne spremebe + vseprisotni človekovi posegi v prostor = množično izumiranje

Sposobnost naravnih ekosistemov, da si po katastrofah opomorejo, se danes že nevarno bliža meji. Človekovi vseprisotni posegi v prostor so namreč pošteno omejili njihovo zmožnost za prilagajanje na vse pogostejša izredna stanja, ki spremljajo podnebne spremembe.

V Avstraliji je bila situacija močno pereča že prej. Edinstvene vrste, ki so se v milijonih let razvijale v izolaciji, so v preteklih desetletjih in stoletjih zdesetkali plenilci in konkurenca, ki jo je človek prinesel od drugod. Danes so številne močno ogrožene in na robu preživetja. Če v takšnih razmerah pogorijo celotni življenjski prostori, lahko ena sama sezona izrednih požarov zapečati njihovo usodo.

»V preteklosti so se vrste ob podnebnih spremembah preselile drugam. Mi pa smo s kmetijstvom, urbanizacijo in rabo prostora na sploh naravni prostor spremenili v majhne rezervate,« opozarja na ključni vidik podnebnih sprememb pri današnjem naglem upadanju biotske raznovrstnosti po svetu varstveni biolog prof. dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete.

Kajti požari so sicer naravni pojav, številne vrste, denimo evkalipti, jih nujno potrebujejo za razmnoževanje. A zdi se, da so požari vse pogostejši, njihov obseg pa vse bolj redno podira rekorde. Verjetno še nismo pozabili lanskih požarov v Amazoniji, a morda smo spregledali še bolj odmaknjeno katastrofo, ki se odvija v širnih severnih gozdovih. Glede na načelne zaveze za zmanjševanje izpustov, so slednji še prav posebej zaskrbljujoči, saj so v tamkajšnjih tleh shranjene izredne zaloge toplogrednih plinov. Ne glede na različna okolja in okoliščine ne požarov ne njihovega vpliva danes nikakor ne smemo podcenjevati.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov