Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
Čeprav je slovenski jezik pregovorno majhen in za njim tudi ne stoji kaka gospodarsko posebej močna ali kulturno vplivna država, to vseeno ne pomeni, da v 21. stoletju ne obstaja presenetljivo veliko ljudi, ki se ga bodisi želijo bodisi morajo naučiti. Najprej so tu tisti radovedni študentje slavistike s celega sveta, ki jih bolj kakor k ruščini ali poljščini vleče k malo znanemu, eksotičnemu jeziku izpod Alp. Potem so tu seveda vsi tisti, ki sta jih v Slovenijo pripeljala ali iskanje poslovnih priložnosti ali ljubezen. No, levji delež pa slej ko prej predstavljajo ljudje, ki pred podnebnimi spremembami, revščino, lakoto in vojno bežijo v Evropsko unijo ter po spletu različnih okoliščin navsezadnje končajo med nami. Tako je bilo že z bosanskimi in hrvaškimi begunci v devetdesetih, tako je bilo s tistim prgiščem sirskih beguncem, ki smo jim ponudili azil pred sedmimi leti, tako je tudi v septembru leta 2022, ko v naše osnovne šole prvikrat množično vstopajo ukrajinski učenke in učenci. In če pomislimo, kakšne so razmere po svetu danes, je verjeti, da bo število ljudi, ki se bodo učili slovensko, le še naraščalo.
Pa jim v Sloveniji sploh znamo ponuditi pravih orodij, se pravi jezikovnih tečajev, učbenikov in spletnih aplikacij, s katerimi bi se čim hitreje in čim temeljiteje naučili slovenščine ter se tako lažje vključili v naš družbeno-kulturni prostor? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili strokovnjake, ki se tako znanstveno-raziskovalno kakor povsem praktično, pedagoško oziroma andragoško ubadajo s poučevanjem slovenščine kot drugega in tujega jezika. To so bili: dr. Nataša Pirih Svetina z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete pa dr. Ina Ferbežar, dr. Mihaela Knez, Jana Kete Matičič in dr. Marko Stabej s Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.
foto: učbeniki slovenskega kezika za tujce (Goran Dekleva)
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
Čeprav je slovenski jezik pregovorno majhen in za njim tudi ne stoji kaka gospodarsko posebej močna ali kulturno vplivna država, to vseeno ne pomeni, da v 21. stoletju ne obstaja presenetljivo veliko ljudi, ki se ga bodisi želijo bodisi morajo naučiti. Najprej so tu tisti radovedni študentje slavistike s celega sveta, ki jih bolj kakor k ruščini ali poljščini vleče k malo znanemu, eksotičnemu jeziku izpod Alp. Potem so tu seveda vsi tisti, ki sta jih v Slovenijo pripeljala ali iskanje poslovnih priložnosti ali ljubezen. No, levji delež pa slej ko prej predstavljajo ljudje, ki pred podnebnimi spremembami, revščino, lakoto in vojno bežijo v Evropsko unijo ter po spletu različnih okoliščin navsezadnje končajo med nami. Tako je bilo že z bosanskimi in hrvaškimi begunci v devetdesetih, tako je bilo s tistim prgiščem sirskih beguncem, ki smo jim ponudili azil pred sedmimi leti, tako je tudi v septembru leta 2022, ko v naše osnovne šole prvikrat množično vstopajo ukrajinski učenke in učenci. In če pomislimo, kakšne so razmere po svetu danes, je verjeti, da bo število ljudi, ki se bodo učili slovensko, le še naraščalo.
Pa jim v Sloveniji sploh znamo ponuditi pravih orodij, se pravi jezikovnih tečajev, učbenikov in spletnih aplikacij, s katerimi bi se čim hitreje in čim temeljiteje naučili slovenščine ter se tako lažje vključili v naš družbeno-kulturni prostor? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili strokovnjake, ki se tako znanstveno-raziskovalno kakor povsem praktično, pedagoško oziroma andragoško ubadajo s poučevanjem slovenščine kot drugega in tujega jezika. To so bili: dr. Nataša Pirih Svetina z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete pa dr. Ina Ferbežar, dr. Mihaela Knez, Jana Kete Matičič in dr. Marko Stabej s Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.
foto: učbeniki slovenskega kezika za tujce (Goran Dekleva)
Ko se je z apneo (potapljanje na vdih), kot prvi na svetu na 50 metrov globine potopil legendarni Enzo Maiorca, pred skoraj 60. leti je medicinska znanost trdila, da je to skrajna meja človeške zmogljivosti. Da so pogoji na takšni globini za človeka smrtonosni. Izjemne sile delujejo na telo pri globinah več kot 50 m, z vsakimi desetimi metri apneista obremeni en bar pritiska več. A ne glede na zaskrbljenost stroke so se tekmovalci na površino vračali živi (čeprav je pot do svetovnih rekordov v disciplini »no limits« v veliki meri tlakovana tudi z mrtvimi junaki), globine pa so nevarno naraščale. Že nekaj let “najgloblji človek na Zemlji” je nekdanji pilot, Dunajčan Herbert Nitsch. Z enim samim vdihom se je potopil na 214 metrov globine. Svoj rekord v disciplini »no limits« je še izboljšal s potopom na 253 metrov, a pri tem doživel hudo nesrečo. A preživel in okreval. Herbert Nitsch je posebej za oddajo Intelekta spregovoril o svojih izkušnjah s potapljanjem na vdih, v studiu pa se nam bodo pridružili tudi “najgloblji Slovenec“, apneist Samo Jeranko, zdravnik, pulmolog Jurij Šorli in športna psihologinja Tanja Kajtna. O apnei kot športu, varnejšem od vožnje z avtom ali apnei kot ekstremnem športu, ki pa vendarle s svojimi tekmovalci že ves čas kljubuje medicinski stroki in premika meje človeške zmogljivosti? Bomo slišali v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila in vodila Liana Buršič. Foto: www.herbertnitsch.com
Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi. Raziskave kažejo, da med rjuhe skočimo večkrat kot po navadi, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Majhna neprevidnost nam lahko povzroči zelo hude glavobole. Samo v prvi polovici letošnjega leta smo v Sloveniji odkrili toliko novih okužb z virusom HIV kot lani v celem letu. Na pohodu so tudi sifilis, gonoreja in hepatitis C. Porast spolno prenosljivih okužb, ki ga že dlje časa opažajo v zahodnih državah, je zdaj izziv tudi za naše strokovnjake. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se po svetu vsak dan okuži kar milijon ljudi. Kakšno nevarnost prinaša pandemija? Ali bodo našim spalnicam zavladale spolno prenosljive bolezni? Kaj je pravzaprav povzročilo alarmanten porast novih okužb s HIV-om v Sloveniji? Odgovore na ta vprašanja bomo v oddaji Intelekta iskali z Ireno Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Miho Lobnikom z nevladne organizacije Legebitra in Tomažem Vovkom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Maria Morri/ Flickr, cc
Milijoni po vsem svetu so se v zadnjih dveh letih polivali z vedri ledene vode in s tem zbirali finančna sredstva za raziskovanje ene od nevrodegenerativnih bolezni znani pod kratico ALS. Kampanja je na spletu dosegla nesluten odziv in že obrodila sadove. Znanstveniki iz različnih držav so prišli do nekaterih novih spoznanj. V eni od zadnjih študij so opisali nove gene, ki povečujejo tveganje za bolezen motoričnega nevrona. To naj bi bolje osvetlilo mehanizem bolezni in morda v prihodnosti doprineslo tudi k razvoju zdravila. Gosta Intelekte sta bila prof. dr. Boris Rogelj iz Inštituta Jožef Stefan in prof. dr. Janez Zidar iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cate Storymoon/Flickr
V zadnjem času je svet obnorela mobilna igra Pokemon go. Število ljudi, ki jih je zajela tako imenovana pokemanija, ki hodijo naokrog in bolščijo v svoje mobilne naprave, je vsak dan večje. Odnos ljudi do sicer zabavne igre pa zaskrbljujoče nekritičen, opozarjajo strokovnjaki. O tem kaj je igra pokemon go, zakaj je videoigra v samo nekaj dneh zaobjela svet, kaj je tako privlačnega na videoigrah, kako se nedolžna zabava lahko spremeni v težavo in kaj bo dolgoročno prineslo mešanje virtualnega sveta in realnosti, smo spregovorili v Intelekti z gosti: Boštjan Gorenc Pižama, Sergej Hvala Sneti in dr. Gregor Moder. Foto: Aleš Ogrin
Poletje je čas, ko se marsikdo vsaj za kratek čas ali daljše počitnice odpravi na morje. Kar je večini le idealen prostor za oddih in rekreacijo, je tudi tista ključna značilnost, zaradi katere je naš planet tako poseben. Daleč največji in najbolj raznolik življenjski prostor na svetu kljub svoji izredni velikosti ni imun na vpliv človeka. V letošnjem letu so visoke temperature morja povzročile najobsežnejše umiranje koral na velikem koralnem grebenu ob avstralski obali, pa tudi sicer se koralni grebeni po vsem svetu naglo redčijo. Sveže poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ugotavlja, da v Sredozemskem morju že 60 odstotkov ribjih zalog lovimo v pretiranem obsegu, ki ne omogoča obnavljanja vrst. Če iz morja jemljemo preveč, pa vanj tudi preveč vnašamo. Poleg raznovrstnih odplak denimo tudi 20 milijonov ton plastike na leto. O stanju svetovnih morij v tokratni Intelekti. Foto: Borut Mavrič
Na spletu preživljamo vse več časa. Pametne mobilne naprave nam omogočajo, da smo kjerkoli in kadarkoli v stiku s prijatelji, si delimo različne vsebine, gledamo posnetke na youtubu in drugih družbenih omrežjih, objavljamo slike in svoje videoposnetke. To komunikacijsko orodje pa nekateri uporabljalo tudi zato, da razširjajo sovražne in žaljive vsebine ter izvajajo nasilje. Najmanj 30 odstotkov otrok in mladostnikov je že izkusilo spletno nasilje. Ali je spletnega nasilja vse več, kdo so najpogostejše žrtve, ali je splet povzročil porast medvrstniškega nasilja ali pa se je to le preselilo na splet? To so le nekatera vprašanja, na katera bomo odgovorili v tokratni Intelekti. Pripravlja Urška Henigman. Gostje: Špela Reš - Logout, Ajda Petek - safe.si in Toni Klančnik – kriminalistična policija. foto: flickr/Wen Tong Neo
Vrane živijo povsod kjer živijo ljudje, a kljub temu vemo o njih le malo. Navadno se pritožujemo nad njihovim glasnim oglašanjem, napadi v času, ko imajo mladiče ali kadar onečedijo prostor pod sabo. V preteklosti so jih preganjali in odstranjevali na različne krute načine, od zastrupljanja jajc do uporabe eksplozivov. Leta 2016 se zdijo taki pristopi še kako etično sporni, a njihova populacija narašča. Kako torej sobivati s pticami, ki so ene izmed najinteligentnejših živali na svetu, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Evropsko unijo je navdihnila ideja Jeana Monneta, da bi po drugi svetovni vojni zagotovili trajni mir in razcvet na stari celini. To naj bi uresničili z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo, ki je leta 1950 začela gospodarsko povezovati sprva šest držav: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nemčijo in Nizozemsko. Prerasla je v Evropsko unijo, doživela svoj vzpon, v zadnjem desetletju pa se krize kar vrstijo. Zgodovinski referendum Velike Britanije o izhodu iz evropske družine je tokratno izhodišče za Intelekto, v kateri se bomo spomnili začetkov integracije, govorili o njenih največjih problemih in se zazrli v njeno negotovo prihodnost. Gosta Barbare Belehar Drnovšek bosta izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko s Fakultete za družbene vede in politolog, ki predava na Univerzi Južne Danske dr. Igor Guardiancich. Foto: Flickr/Derek Bridges
Tisti, ki trdijo, da so najstniki agresivni, leni, ves čas zaspani, odrezavi, pretirano užitkarski in predrzni, nagnjeni k dramatiziranju ali da so žrtve hormonskih neravnovesij, morda ne vedo, da so takšni zato ali pa v veliki meri tudi zato, ker se v njihovih možganih dogajajo burne spremembe, ki pa so povsem naravne. Mladostništvo, ki traja približno od 12. do 24. leta je, kot pravi ameriški nevropsihiater in pediater Daniel J. Siegel, zapleteno obdobje, a vendarle čudovito. Narava v tem času poskrbi, da se možgani otroka preoblikujejo tako, da je pripravljen na odhod iz domačega gnezda in na ustvarjalno spreminjanje sveta. Pri tem lahko najstnika razumemo in mu pomagamo ali pa ga zatiramo. Da bi jih razumeli in znali z njimi ustrezno ravnati v tem občutljivem obdobju njihovega življenja, se bomo v tokratni Intelekti s strokovnjaki nevroznanosti in razvojne psihologije posvetili možganom najstnikov.
V Sloveniji spreminjamo in zaostrujemo protitobačno zakonodajo. »Poznamo dve vrsti držav,« pravi Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. » Države, v katerih je tobačna industrija v lasti vlade, in države, v katerih je vlada v lasti tobačne industrije.« Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Med drugim tudi to, da so nekateri filtri vsebovali azbest, ki se je lahko odtrgal s filtra, in da se je v tobaku kopičil radioaktivni polonij. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Kljub temu pa zaostrovanje protitobačne zakonodaje vedno znova naleti na nasprotovanje dela javnosti in na velik odpor tobačne industrije. O najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva, kot o cigaretah pravi prof. Proctor, bodo v oddaji Intelekta govorili Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Luka Šolmajer, poznavalec področja, Robert Proctor, avtor knjige Zlati holokavst in Jerneja Svetičič, s katero smo se pogovarjali o boju proti kajenju v Avstraliji. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Lukas Benc/ Flickr, cc
Podatki so nova nafta, algoritmi pa črpalke, ki jo črpajo. Algoritmi razvrščajo spletne strani v brskalnikih, prikazujejo medijske vsebine na družbenih omrežjih, sledijo naši dejavnosti na spletu, nas kategorizirajo, nam ponujajo nove vsebine, personalizirane oglase, varujejo pred morebitnim nasiljem in preverjajo, če morebiti nismo mi tisti, ki pripravljamo teroristični napad. Kako bo algoritmizacija spremenila svet? Kje so prednosti in kje nevarnosti? V Intelekti preverja Urška Henigman. Gostje: Dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani, dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede Univerze v LJubljani in dr. Uroš Godnov s Fakultete za management Univerze na primorskem.
Živimo v družbi z močno ideologijo družine. Ta predpostavlja, da bomo svoje življenje zastavili po fazah in da je ena od teh faz življenje v heteroseksualni jedrni družini. Takšnemu življenju se pripisuje večvrednost, v širši javnosti pa še vedno pogosto slišimo ukoreninjeno krilatico, da je družina osnovna celica družbe. Pa je res? Vse več ljudi izbira drugačne življenske stile; veča se število izvenzakonskih partnerstev,enostarševskih družin,samskih. Slednja družbena skupina je aktualna tema, ki zapolnjuje medijske vsebine, v naši družbi pa je obravnavana predvsem kot problem. Samski imajo drugačen, velikokrat obroben položaj, nanje pa so še vedno nalepljeni stereotipi in predsodki. O samskih in o še vedno močno prisotni ideologiji družine bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Sogovornika bosta sociolog dr. Iztok Šori iz Mirovnega inštituta, avtor obsežne pionirske raziskave o samskih in sociologinja dr. Milica Antić Gaber iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: www.flaticon.com
Temelje jedrske znanosti je pred 120 leti postavil francoski fizik in Nobelovec Henri Becquerel, ki je odkril, da uranova sol seva prodorne žarke. Pojav sta zakonca Curie dve leti kasneje poimenovala radioaktivnost. To je postalo orodje, s katerim so znanstveniki na prelomu iz 19. v 20. stoletje raziskovali zgradbo snovi. Lahko so razvozlali zgradbo atoma, kasneje sprožili prve jedrske reakcije in odkrili nevtron. Pozornost jedrskih raziskav je bilo sprva osredotočena v izdelavo atomskega orožja. Prvo jedrsko elektrarno postavijo leta 1954 v takratni Sovjetski zvezi. Z graditvijo reaktorskega centra Triga v Podgorici pred pol stoletja pa smo tudi Slovenci vstopili v korak s časom na področju takrat najbolj obetavnega in modernega načina proizvodnje električne energije. Že od vsega začetka pomeni stičišče jedrskega znanja in raziskav pri nas in služi kot podpora jedrski elektrarni Krško, še zlasti s stališča varnosti. O jedrski znanosti in raziskavah skozi prizmo reaktorskega centra Triga, ki prav konec tega meseca zaznamuje 50 let, bodo v tokratni Intelekti spregovorili doktorji fizike Luka Snoj, Igor Jenčič in Iztok Tiselj. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Nuclear Regulatory Commission/Flickr
Vključevanje priseljencev v slovenske vrtce in šole ni nič novega, v zadnjem letu pa so se okoliščine zaradi begunskega vala vseeno nekoliko spremenile. Zato se bomo v Intelekti vprašali, kako poteka vključevanje priseljencev v naš vzgojno-izobraževalni sistem, kako uspešni smo in pred katerimi izzivi so se znašli šolniki in odločevalci, ko na šole prihajajo učenci iz zelo drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja. S številnimi sogovorniki, ki so se v začetku maja udeležili tudi posveta na to temo (pripravila sta ga Zavod RS za šolstvo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), pa bomo govorili tudi o pozitivnih izkušnjah in praksah, s katerimi številne šole po Sloveniji v svoje okolje že vključujejo učence, katerih materni jezik ni slovenščina.
Vedno pogosteje smo priča izbruhom sovraštva, agresije in besa na športnih dogodkih, za volanom, v vrsti pred blagajno, na delovnem mestu. Ali gre za odraz nakopičene jeze, ki tli v vsakem od nas? Jeza je moralno čustvo; je strast, ki angažira. Je osnova družbenih sprememb. Spodbudijo jo občutki nepravičnosti, prikrajšanosti in nezaupanja, ki jih doživljamo sami, ali pa je odgovor na dogodke v družbi. Vendar pa je jeza tudi razdiralna. Z roko v roki gre z besom in ogorčenjem, spremlja jo nasilje. Zakaj že iskra jeze lahko zaneti požar? Ali smo postali družba agresivnih posameznikov in skupin, jeznih nase in na svet? V oddaji Intelekta bodo pogled s perspektive psihologije, sociologije in filozofije prispevali: Eva Boštjančič, Milan Hosta, Darja Kobal Grum, Bojan Musil, Marko Polič in Mirjana Ule. O jezi in agresiji je z njimi govoril Iztok Konc. Foto: claudio_r/ Flickr, cc
Konec minulega meseca so Združeni narodi na posebni konvenciji razpravljali o prihodnosti reševanja problematike drog. Čeprav države letno namenijo 100 milijard dolarjev v boju proti drogam, njihova uporaba narašča, trgovina z drogami presega 320 milijard letno, v Združenih državah Amerike je več kot milijon in pol zapornikov, ki so za zapahi pristali zaradi uživanja drog, nekatere države uživalce in preprodajalce za kazen usmrtijo. Kakšne naj bodo rešitve, ali je globalni boj proti drogam sploh mogoč? Kako zmanjšati negativne posledice drog? Zakaj na legalizacijo kot družba še nismo pripravljeni in kako razmišljati o alkoholu, drogi krščanskega Zahoda? Gostje Simona Šabić iz Drogart, Milan Krek iz NIJZ, Tomaž Peršolja iz Uprave kriminalistične policije. foto: flickr/tanjila ahmed
Globalna oskrba s hrano ni trajnostna, narekujemo pa jo porabniki s svojimi navadami in zahtevami. Osredotočimo se denimo na meso, ki ga pojemo štirikrat toliko kot pred pol stoletja. Poraba naj bi se stopnjevala z rastjo prebivalstva in dvigom standarda v razvijajočih se državah, predvsem v Aziji, v kateri počasi osvajajo tako imenovane zahodne prehranjevalne navade. Apetiti po burgerjih in steakih so vse večji in to pomeni hud izziv za prihodnost, tudi zaradi podnebnih sprememb. Nekateri vidijo rešitev v novih tehnologijah, drugi predlagajo, da začnemo jesti hrano rastlinskega izvora, ki bi bila boljša tako za okolje kot za zdravje. Kaj bo torej hrana prihodnosti? Bodo leta 2050 na naših mizah meso in-vitro, vodna leča in užitne gosenice? Tudi to se bomo vprašali v tokratni Intelekti. Gosti Barbare B. Drnovšek bodo britanski fizik in ekonomist, ki se ukvarja z raziskavami podnebnih sprememb dr. Marco Springmann z oxfordske univerze, entomolog dr. Arnold van Huis z nizozemske univerze Wageningen, agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in okoljski filozof dr. Luka Omladič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Rota das Estrelas/Flickr
Če pogledamo planet Zemljo iz vesolja, so poleg oblakov in oceanov najbolj opazna značilnost planeta povsod prisotne sledi človeških bitij. V zadnjih stoletjih smo površje temeljito spremenili in prilagodili svojim potrebam. Kakšen pa bo pogled na ta isti planet čez sto let? Ljudi naj bi bilo še nekaj milijard več. Ali pa tudi ne. Kadarkoli se neka vrsta zaradi ugodnih razmer namnoži bolj, kot to dolgoročno prenese ekosistem, ki jo podpira, pride prej ali slej do zloma v prehranski verigi in populacija v sorazmerno kratkem času doživi kolaps. V naravnem svetu ni to nič nenavadnega. Znano pa je tudi iz človeške zgodovine. Tako so izginile že številne civilizacije v preteklosti in ista usoda nas lahko doleti tudi danes. Le da so razsežnosti potencialnega zloma današnje globalne civilizacije neprimerljive s preteklimi izkušnjami. Kakšna je napoved, preverjamo v tokratnni Intelekti. Foto: Jeffrey Pioquinto/Flickr
Jaz, jaz, jaz in samo jaz! Svet je zajela epidemija narcisizma, so si enotni strokovnjaki. Zgleda, da so prav narcisi najbolje prilagojeni na sodobno potrošniško družbo. Najdemo jih med zvezdniki, menedžerji, znanstveniki, odvetniki, politiki. Ljudske množice jih občudujejo, volijo in obožujejo; korporacije pa iščejo in zaposlujejo. Patološki narcisi so namreč prepričljivi in šarmantni, znajo z besedami in vešči so nastopanja. Vendar pa videz vara. Patološki narcisi so brezobzirni in arogantni. Hlinijo sočutje, ljubijo pa le sebe. Jaz, jaz, jaz! V oddaji Intelekta bodo Miro Kline, Matjaž Lunaček, Borut Škodlar, Iztok Šori in Aleksander Zadel razkrili, kaj se skriva za bleščečo fasado patoloških narcisov. In koliko narcisa se skriva v vsakemu od nas? Prisluhnite Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Danny Perez Photography/ Flickr, cc
Če so bili roboti še včeraj omejeni na proizvodne hale velikih podjetij, sicer pa smo jih bolje poznali predvsem zaradi najrazličnejših domiselnih idej žanra znanstvene fantastike, pa roboti prav v tem trenutku osvajajo nova področja. Vse bolje se znajdejo v prostoru, vse bolje se premikajo in vse bolje se učijo. Seveda pa vse večja prisotnost robotov v našem življenju odpira številna nova vprašanja, tudi takšna, ki si jih danes morda niti ne znamo zastaviti. Kako avtonomno se bodo roboti pravzaprav znali oziroma smeli odločati? Kakšen odnos se bo vzpostavil med človekom in roboti, ko bodo slednji vse bolj prisotni v družbi in ko se bodo ljudje zaradi zdravstvenih razlogov ali starosti vse bolj zanašali na svoje robotske pomočnike oziroma robotske »podaljške« svojega telesa. Kakšen bo pravzaprav ta svet, ki nas čaka niti ne več za vogalom, ampak kar tu in zdaj? V čigavo korist bodo roboti delali in kdo bo žel ugodnosti tega novega sveta? Foto: toyloverz/wikipedia
Neveljaven email naslov