Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

prof. dr. Jernej Ule

20.05.2015

Gost intervjuja bo doktor Jernej Ule, profesor molekularne nevroznanosti na University College London. Po diplomi iz biologije je odšel v tujino, doktoriral na univerzi Rockefeller v New Yorku in nato svojo raziskovalno in pedagoško delo nadaljeval v Cambridgeu, zdaj pa je vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nevrologijo pri UCL. Objavljal je že v znanstvenih revijah Nature, Science in številnih drugih, raziskovalno pa se predvsem posveča vprašanju, kako celice uravnavajo gensko izražanje, oziroma področju proteinov in molekul RNK. Doktor Ule je v teh dneh na obisku v rodni domovini, kjer se je udeležil mednarodne Sinapsine nevroznanstvene konference. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.

Jernej Ule je profesor molekularne nevrobiologije na Inštitutu za nevrologijo Univerze UCL, kjer je tudi vodja raziskovalne skupine. Že nekaj let se raziskovalno posveča predvsem vprašanju genskega izražanja v celicah ter ugotavljanju, kakšno vlogo imajo pri tem proteini ter molekule RNKa. V Slovenijo ga je minuli konec tedna pripeljala nevroznanstvena konferenca. V Intervjuju na Prvem je spregovoril o aktualnih raziskovalnih vprašanjih, izzivih tujine in vtisih ob obisku domovine.

Dve objavi v prestižni znanstveni reviji Nature v zadnjem mesecu

Kot je v Intervjuju povedal prof. dr. Jernej Ule, se je delo za te objavi začelo, ko so imeli laboratorij še na Cambridgeu. Tam so delali sedem let, da so lahko pripravili osnovo za raziskave, ki se vedno bolj navezujejo na razumevanje bolezni. Zadnji dve leti to nadaljujejo v Londonu, na Inštitutu za nevrologijo, kjer skušajo :

“vedno bolj razumeti nevrodegenerativne bolezni, predvsem bolezni, ki so povezane z odmiranjem motoričnih nevronov. S temi objavami smo zaključili osnovne raziskave in hkrati že začeli predstavljati stvari, ki se bodo odvijale v prihodnjih letih.”

Pri obeh objavah raziskujejo, kako lahko mutacije vodijo do problemov v celicah, kadar ne spremenijo proteinov.

“Vedno bolj se kaže, da je  v višjih organizmih, tudi v naših možganih, še bolj pomembno koliko proteina se naredi in kdaj se naredi. In zdaj smo pokazali, kako lahko spremembe v tistih delih genoma, ki ne kodira proteina, vodijo v spremembe delovanja celic”.

Zakaj je to pomembno? “Tudi pri filmu je potrebno posneti več materiala, tako da lahko uporabimo posnetke, ki jih potem sestavimo v film” je pojasnil prof. Ule in dodal, da tudi naši možgani potrebujejo veliko več tega osnovnega materiala, ki se na koncu sicer ne uporabi, vendar pa je pomemben pri regulaciji proteinov.

“O molekuli RNKa v celici sicer vemo najmanj in o njej se najmanj sliši, je pa v resnici najbolj dinamična. Lahko potuje meter daleč od celičnega jedra do tam, kjer se dogajajo stiki med celicami in s tem prenaša informacijo ter omogoča, da se lokalno producirajo proteini. Še veliko je za spoznati in mi smo v zadnjih 15 letih večinoma razvili tehnike, kako lahko holistično razumemo potovanje in reguliranje teh molekul”.

Rezultati so plod uspešnega sodelovanja Slovencev

Pred intervjujem. Mojca Delač in prof. dr. Jernej Ule.

foto: Jure K. Čokl.

Kot je povedal v Intervjuju na Prvem, so Slovenci po svetu pomembno vplivali na njegovo raziskovalno pot, bolj tesno sodelovanje s Slovenijo pa se je začelo že kmalu po tem, ko je leta 2006 prišel v Cambridge.  Med kolegi je začel poizvedovati, kdo v Sloveniji se ukvarja z bioinformatiko. Prej mu je pri tem pomagal brat Aljaž, ki je bil soavtor pri prvih dveh znanstvenih člankih, pri katerih je napisal vse programske skripte. Potem pa je, je pojasnil prof. Ule, slišal za dr. Tomaža Curka in sodelovanje je z leti raslo in raslo:

“Večina teh, po mojem mnenju najbolj zapletenih raziskav se dela v Sloveniji. Narediti podatke je kot nekakšno kuhanje, sestavljati moraš recepte. To so dragi postopki, vendar po mojem mnenju ne tako umsko zahtevni. Najbolj zahteven je del, ko moraš podatke analizirat. V Sloveniji imamo možgane, imamo veliko znanja in to je prava lokacija, da se te stvari delajo. Prek tega je tudi Tomaž postal osrednja točka preko katere tudi drugi laboratoriji po svetu lahko analizirajo podatke. Trenutno ima 30 laboratorijev z vsega sveta, ki uporabljajo njegove tehnike in z njim sodelujejo”.

Jernej Ule: Lepo je biti doma. @radioPrvi

— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) May 20, 2015

O sodelovanju s Slovenijo je še dodal:

“Zmeraj premišljujem. Ko greš v tujino, je to neko poslanstvo. Še vedno si bil izobražen v Slovenij, še vedno je Slovenija vate vložila. Čutiti moraš poslanstvo, kako to vrniti./…/ Ni nujno, da je najboljše za Slovenijo, da se jaz popolnoma vrnem v Slovenijo. Trenutno še rabim podpore iz tujine, dolgoročnih vizij, povezovanj z ljudmi z različnih področij. Vsekakor, kolikor se le da, skušam prenašati znanje in tudi gostiti študente, ki pridejo v laboratorij.”

Več o njegovi raziskovalni poti, o izkušnjah, ki jih je nabral med doktorskim študijem na Univerzi Rockefeller v New Yorku, o prihajajočih znanstvenih izzivih, ki predvsem stremijo k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni, in še čem pa lahko prisluhnete v Intervjuju!


prof. dr. Jernej Ule

20.05.2015

Gost intervjuja bo doktor Jernej Ule, profesor molekularne nevroznanosti na University College London. Po diplomi iz biologije je odšel v tujino, doktoriral na univerzi Rockefeller v New Yorku in nato svojo raziskovalno in pedagoško delo nadaljeval v Cambridgeu, zdaj pa je vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nevrologijo pri UCL. Objavljal je že v znanstvenih revijah Nature, Science in številnih drugih, raziskovalno pa se predvsem posveča vprašanju, kako celice uravnavajo gensko izražanje, oziroma področju proteinov in molekul RNK. Doktor Ule je v teh dneh na obisku v rodni domovini, kjer se je udeležil mednarodne Sinapsine nevroznanstvene konference. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.

Jernej Ule je profesor molekularne nevrobiologije na Inštitutu za nevrologijo Univerze UCL, kjer je tudi vodja raziskovalne skupine. Že nekaj let se raziskovalno posveča predvsem vprašanju genskega izražanja v celicah ter ugotavljanju, kakšno vlogo imajo pri tem proteini ter molekule RNKa. V Slovenijo ga je minuli konec tedna pripeljala nevroznanstvena konferenca. V Intervjuju na Prvem je spregovoril o aktualnih raziskovalnih vprašanjih, izzivih tujine in vtisih ob obisku domovine.

Dve objavi v prestižni znanstveni reviji Nature v zadnjem mesecu

Kot je v Intervjuju povedal prof. dr. Jernej Ule, se je delo za te objavi začelo, ko so imeli laboratorij še na Cambridgeu. Tam so delali sedem let, da so lahko pripravili osnovo za raziskave, ki se vedno bolj navezujejo na razumevanje bolezni. Zadnji dve leti to nadaljujejo v Londonu, na Inštitutu za nevrologijo, kjer skušajo :

“vedno bolj razumeti nevrodegenerativne bolezni, predvsem bolezni, ki so povezane z odmiranjem motoričnih nevronov. S temi objavami smo zaključili osnovne raziskave in hkrati že začeli predstavljati stvari, ki se bodo odvijale v prihodnjih letih.”

Pri obeh objavah raziskujejo, kako lahko mutacije vodijo do problemov v celicah, kadar ne spremenijo proteinov.

“Vedno bolj se kaže, da je  v višjih organizmih, tudi v naših možganih, še bolj pomembno koliko proteina se naredi in kdaj se naredi. In zdaj smo pokazali, kako lahko spremembe v tistih delih genoma, ki ne kodira proteina, vodijo v spremembe delovanja celic”.

Zakaj je to pomembno? “Tudi pri filmu je potrebno posneti več materiala, tako da lahko uporabimo posnetke, ki jih potem sestavimo v film” je pojasnil prof. Ule in dodal, da tudi naši možgani potrebujejo veliko več tega osnovnega materiala, ki se na koncu sicer ne uporabi, vendar pa je pomemben pri regulaciji proteinov.

“O molekuli RNKa v celici sicer vemo najmanj in o njej se najmanj sliši, je pa v resnici najbolj dinamična. Lahko potuje meter daleč od celičnega jedra do tam, kjer se dogajajo stiki med celicami in s tem prenaša informacijo ter omogoča, da se lokalno producirajo proteini. Še veliko je za spoznati in mi smo v zadnjih 15 letih večinoma razvili tehnike, kako lahko holistično razumemo potovanje in reguliranje teh molekul”.

Rezultati so plod uspešnega sodelovanja Slovencev

Pred intervjujem. Mojca Delač in prof. dr. Jernej Ule.

foto: Jure K. Čokl.

Kot je povedal v Intervjuju na Prvem, so Slovenci po svetu pomembno vplivali na njegovo raziskovalno pot, bolj tesno sodelovanje s Slovenijo pa se je začelo že kmalu po tem, ko je leta 2006 prišel v Cambridge.  Med kolegi je začel poizvedovati, kdo v Sloveniji se ukvarja z bioinformatiko. Prej mu je pri tem pomagal brat Aljaž, ki je bil soavtor pri prvih dveh znanstvenih člankih, pri katerih je napisal vse programske skripte. Potem pa je, je pojasnil prof. Ule, slišal za dr. Tomaža Curka in sodelovanje je z leti raslo in raslo:

“Večina teh, po mojem mnenju najbolj zapletenih raziskav se dela v Sloveniji. Narediti podatke je kot nekakšno kuhanje, sestavljati moraš recepte. To so dragi postopki, vendar po mojem mnenju ne tako umsko zahtevni. Najbolj zahteven je del, ko moraš podatke analizirat. V Sloveniji imamo možgane, imamo veliko znanja in to je prava lokacija, da se te stvari delajo. Prek tega je tudi Tomaž postal osrednja točka preko katere tudi drugi laboratoriji po svetu lahko analizirajo podatke. Trenutno ima 30 laboratorijev z vsega sveta, ki uporabljajo njegove tehnike in z njim sodelujejo”.

Jernej Ule: Lepo je biti doma. @radioPrvi

— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) May 20, 2015

O sodelovanju s Slovenijo je še dodal:

“Zmeraj premišljujem. Ko greš v tujino, je to neko poslanstvo. Še vedno si bil izobražen v Slovenij, še vedno je Slovenija vate vložila. Čutiti moraš poslanstvo, kako to vrniti./…/ Ni nujno, da je najboljše za Slovenijo, da se jaz popolnoma vrnem v Slovenijo. Trenutno še rabim podpore iz tujine, dolgoročnih vizij, povezovanj z ljudmi z različnih področij. Vsekakor, kolikor se le da, skušam prenašati znanje in tudi gostiti študente, ki pridejo v laboratorij.”

Več o njegovi raziskovalni poti, o izkušnjah, ki jih je nabral med doktorskim študijem na Univerzi Rockefeller v New Yorku, o prihajajočih znanstvenih izzivih, ki predvsem stremijo k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni, in še čem pa lahko prisluhnete v Intervjuju!


09.04.2014

Mag. Dejan Židan

Aktualni pogovori z gosti.


02.04.2014

Thomas Henningsen

Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.


26.03.2014

Pisateljica Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


26.03.2014

Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


12.03.2014

Dr. Klemen Grošelj

Aktualni pogovori z gosti.


05.03.2014

Tone Škarja

Aktualni pogovori z gosti.


26.02.2014

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan

Aktualni pogovori z gosti.


19.02.2014

Matej Planko in Klemen Petek

Aktualni pogovori z gosti.


12.02.2014

France Pibernik

Aktualni pogovori z gosti.


05.02.2014

Simona Vrevc

Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.


29.01.2014

Doku Zavgajev, ruski veleposlanik v Sloveniji

Aktualni pogovori z gosti.


22.01.2014

Gorazd Božič

Aktualni pogovori z gosti.


15.01.2014

Miha Cenc

Aktualni pogovori z gosti.


08.01.2014

Nana Milčinski

Aktualni pogovori z gosti.


01.01.2014

Najboljši Intervjuji leta 2013

Aktualni pogovori z gosti.


25.12.2013

Dr. Edvard Kovač

Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.


18.12.2013

Silvan Peršolja

Aktualni pogovori z gosti.


11.12.2013

Arhitekt Matej Mljač

Aktualni pogovori z gosti.


04.12.2013

Dr. Peter Raspor

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 29 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov