Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost intervjuja bo doktor Jernej Ule, profesor molekularne nevroznanosti na University College London. Po diplomi iz biologije je odšel v tujino, doktoriral na univerzi Rockefeller v New Yorku in nato svojo raziskovalno in pedagoško delo nadaljeval v Cambridgeu, zdaj pa je vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nevrologijo pri UCL. Objavljal je že v znanstvenih revijah Nature, Science in številnih drugih, raziskovalno pa se predvsem posveča vprašanju, kako celice uravnavajo gensko izražanje, oziroma področju proteinov in molekul RNK. Doktor Ule je v teh dneh na obisku v rodni domovini, kjer se je udeležil mednarodne Sinapsine nevroznanstvene konference. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
Jernej Ule je profesor molekularne nevrobiologije na Inštitutu za nevrologijo Univerze UCL, kjer je tudi vodja raziskovalne skupine. Že nekaj let se raziskovalno posveča predvsem vprašanju genskega izražanja v celicah ter ugotavljanju, kakšno vlogo imajo pri tem proteini ter molekule RNKa. V Slovenijo ga je minuli konec tedna pripeljala nevroznanstvena konferenca. V Intervjuju na Prvem je spregovoril o aktualnih raziskovalnih vprašanjih, izzivih tujine in vtisih ob obisku domovine.
Kot je v Intervjuju povedal prof. dr. Jernej Ule, se je delo za te objavi začelo, ko so imeli laboratorij še na Cambridgeu. Tam so delali sedem let, da so lahko pripravili osnovo za raziskave, ki se vedno bolj navezujejo na razumevanje bolezni. Zadnji dve leti to nadaljujejo v Londonu, na Inštitutu za nevrologijo, kjer skušajo :
“vedno bolj razumeti nevrodegenerativne bolezni, predvsem bolezni, ki so povezane z odmiranjem motoričnih nevronov. S temi objavami smo zaključili osnovne raziskave in hkrati že začeli predstavljati stvari, ki se bodo odvijale v prihodnjih letih.”
Pri obeh objavah raziskujejo, kako lahko mutacije vodijo do problemov v celicah, kadar ne spremenijo proteinov.
“Vedno bolj se kaže, da je v višjih organizmih, tudi v naših možganih, še bolj pomembno koliko proteina se naredi in kdaj se naredi. In zdaj smo pokazali, kako lahko spremembe v tistih delih genoma, ki ne kodira proteina, vodijo v spremembe delovanja celic”.
Zakaj je to pomembno? “Tudi pri filmu je potrebno posneti več materiala, tako da lahko uporabimo posnetke, ki jih potem sestavimo v film” je pojasnil prof. Ule in dodal, da tudi naši možgani potrebujejo veliko več tega osnovnega materiala, ki se na koncu sicer ne uporabi, vendar pa je pomemben pri regulaciji proteinov.
“O molekuli RNKa v celici sicer vemo najmanj in o njej se najmanj sliši, je pa v resnici najbolj dinamična. Lahko potuje meter daleč od celičnega jedra do tam, kjer se dogajajo stiki med celicami in s tem prenaša informacijo ter omogoča, da se lokalno producirajo proteini. Še veliko je za spoznati in mi smo v zadnjih 15 letih večinoma razvili tehnike, kako lahko holistično razumemo potovanje in reguliranje teh molekul”.
Kot je povedal v Intervjuju na Prvem, so Slovenci po svetu pomembno vplivali na njegovo raziskovalno pot, bolj tesno sodelovanje s Slovenijo pa se je začelo že kmalu po tem, ko je leta 2006 prišel v Cambridge. Med kolegi je začel poizvedovati, kdo v Sloveniji se ukvarja z bioinformatiko. Prej mu je pri tem pomagal brat Aljaž, ki je bil soavtor pri prvih dveh znanstvenih člankih, pri katerih je napisal vse programske skripte. Potem pa je, je pojasnil prof. Ule, slišal za dr. Tomaža Curka in sodelovanje je z leti raslo in raslo:
“Večina teh, po mojem mnenju najbolj zapletenih raziskav se dela v Sloveniji. Narediti podatke je kot nekakšno kuhanje, sestavljati moraš recepte. To so dragi postopki, vendar po mojem mnenju ne tako umsko zahtevni. Najbolj zahteven je del, ko moraš podatke analizirat. V Sloveniji imamo možgane, imamo veliko znanja in to je prava lokacija, da se te stvari delajo. Prek tega je tudi Tomaž postal osrednja točka preko katere tudi drugi laboratoriji po svetu lahko analizirajo podatke. Trenutno ima 30 laboratorijev z vsega sveta, ki uporabljajo njegove tehnike in z njim sodelujejo”.
Jernej Ule: Lepo je biti doma. @radioPrvi
— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) May 20, 2015
O sodelovanju s Slovenijo je še dodal:
“Zmeraj premišljujem. Ko greš v tujino, je to neko poslanstvo. Še vedno si bil izobražen v Slovenij, še vedno je Slovenija vate vložila. Čutiti moraš poslanstvo, kako to vrniti./…/ Ni nujno, da je najboljše za Slovenijo, da se jaz popolnoma vrnem v Slovenijo. Trenutno še rabim podpore iz tujine, dolgoročnih vizij, povezovanj z ljudmi z različnih področij. Vsekakor, kolikor se le da, skušam prenašati znanje in tudi gostiti študente, ki pridejo v laboratorij.”
Več o njegovi raziskovalni poti, o izkušnjah, ki jih je nabral med doktorskim študijem na Univerzi Rockefeller v New Yorku, o prihajajočih znanstvenih izzivih, ki predvsem stremijo k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni, in še čem pa lahko prisluhnete v Intervjuju!
Gost intervjuja bo doktor Jernej Ule, profesor molekularne nevroznanosti na University College London. Po diplomi iz biologije je odšel v tujino, doktoriral na univerzi Rockefeller v New Yorku in nato svojo raziskovalno in pedagoško delo nadaljeval v Cambridgeu, zdaj pa je vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nevrologijo pri UCL. Objavljal je že v znanstvenih revijah Nature, Science in številnih drugih, raziskovalno pa se predvsem posveča vprašanju, kako celice uravnavajo gensko izražanje, oziroma področju proteinov in molekul RNK. Doktor Ule je v teh dneh na obisku v rodni domovini, kjer se je udeležil mednarodne Sinapsine nevroznanstvene konference. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
Jernej Ule je profesor molekularne nevrobiologije na Inštitutu za nevrologijo Univerze UCL, kjer je tudi vodja raziskovalne skupine. Že nekaj let se raziskovalno posveča predvsem vprašanju genskega izražanja v celicah ter ugotavljanju, kakšno vlogo imajo pri tem proteini ter molekule RNKa. V Slovenijo ga je minuli konec tedna pripeljala nevroznanstvena konferenca. V Intervjuju na Prvem je spregovoril o aktualnih raziskovalnih vprašanjih, izzivih tujine in vtisih ob obisku domovine.
Kot je v Intervjuju povedal prof. dr. Jernej Ule, se je delo za te objavi začelo, ko so imeli laboratorij še na Cambridgeu. Tam so delali sedem let, da so lahko pripravili osnovo za raziskave, ki se vedno bolj navezujejo na razumevanje bolezni. Zadnji dve leti to nadaljujejo v Londonu, na Inštitutu za nevrologijo, kjer skušajo :
“vedno bolj razumeti nevrodegenerativne bolezni, predvsem bolezni, ki so povezane z odmiranjem motoričnih nevronov. S temi objavami smo zaključili osnovne raziskave in hkrati že začeli predstavljati stvari, ki se bodo odvijale v prihodnjih letih.”
Pri obeh objavah raziskujejo, kako lahko mutacije vodijo do problemov v celicah, kadar ne spremenijo proteinov.
“Vedno bolj se kaže, da je v višjih organizmih, tudi v naših možganih, še bolj pomembno koliko proteina se naredi in kdaj se naredi. In zdaj smo pokazali, kako lahko spremembe v tistih delih genoma, ki ne kodira proteina, vodijo v spremembe delovanja celic”.
Zakaj je to pomembno? “Tudi pri filmu je potrebno posneti več materiala, tako da lahko uporabimo posnetke, ki jih potem sestavimo v film” je pojasnil prof. Ule in dodal, da tudi naši možgani potrebujejo veliko več tega osnovnega materiala, ki se na koncu sicer ne uporabi, vendar pa je pomemben pri regulaciji proteinov.
“O molekuli RNKa v celici sicer vemo najmanj in o njej se najmanj sliši, je pa v resnici najbolj dinamična. Lahko potuje meter daleč od celičnega jedra do tam, kjer se dogajajo stiki med celicami in s tem prenaša informacijo ter omogoča, da se lokalno producirajo proteini. Še veliko je za spoznati in mi smo v zadnjih 15 letih večinoma razvili tehnike, kako lahko holistično razumemo potovanje in reguliranje teh molekul”.
Kot je povedal v Intervjuju na Prvem, so Slovenci po svetu pomembno vplivali na njegovo raziskovalno pot, bolj tesno sodelovanje s Slovenijo pa se je začelo že kmalu po tem, ko je leta 2006 prišel v Cambridge. Med kolegi je začel poizvedovati, kdo v Sloveniji se ukvarja z bioinformatiko. Prej mu je pri tem pomagal brat Aljaž, ki je bil soavtor pri prvih dveh znanstvenih člankih, pri katerih je napisal vse programske skripte. Potem pa je, je pojasnil prof. Ule, slišal za dr. Tomaža Curka in sodelovanje je z leti raslo in raslo:
“Večina teh, po mojem mnenju najbolj zapletenih raziskav se dela v Sloveniji. Narediti podatke je kot nekakšno kuhanje, sestavljati moraš recepte. To so dragi postopki, vendar po mojem mnenju ne tako umsko zahtevni. Najbolj zahteven je del, ko moraš podatke analizirat. V Sloveniji imamo možgane, imamo veliko znanja in to je prava lokacija, da se te stvari delajo. Prek tega je tudi Tomaž postal osrednja točka preko katere tudi drugi laboratoriji po svetu lahko analizirajo podatke. Trenutno ima 30 laboratorijev z vsega sveta, ki uporabljajo njegove tehnike in z njim sodelujejo”.
Jernej Ule: Lepo je biti doma. @radioPrvi
— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) May 20, 2015
O sodelovanju s Slovenijo je še dodal:
“Zmeraj premišljujem. Ko greš v tujino, je to neko poslanstvo. Še vedno si bil izobražen v Slovenij, še vedno je Slovenija vate vložila. Čutiti moraš poslanstvo, kako to vrniti./…/ Ni nujno, da je najboljše za Slovenijo, da se jaz popolnoma vrnem v Slovenijo. Trenutno še rabim podpore iz tujine, dolgoročnih vizij, povezovanj z ljudmi z različnih področij. Vsekakor, kolikor se le da, skušam prenašati znanje in tudi gostiti študente, ki pridejo v laboratorij.”
Več o njegovi raziskovalni poti, o izkušnjah, ki jih je nabral med doktorskim študijem na Univerzi Rockefeller v New Yorku, o prihajajočih znanstvenih izzivih, ki predvsem stremijo k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni, in še čem pa lahko prisluhnete v Intervjuju!
Neveljaven email naslov