Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jože Plut

12.08.2015

Duhovnik Jože Plut je nekdanji specialec jugoslovanske ljudske armade, sodeloval je v vojni za Slovenijo, potem pa 16 let postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski. Nedavno se je poslovil od tega položaja ter od vojske. Z njim smo se pogovarjali o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. Poklicali pa smo tudi našega sodelavca Saša Hribarja; opisal je sodelovanje z duhovnikom Plutom v vojni za Slovenijo. Pogovor je pripravil Aleksander Čobec.

Duhovnik Jože Plut si je prve vojaške izkušnje pridobil med služenjem vojaščine v jugoslovanski ljudski armadi, ko je bil član specialne protidesantske enote. Med vojno za Slovenijo je bil vpoklican kot rezervni pripadnik teritorialne obrambe, med teritorialci pa je kot eden izmed redkih opravljal popolnoma duhovniško službo. Z njim je bil tudi naš radijski sodelavec Sašo Hribar, ki se je po Plutovem mnenju zelo izkazal. Sašo nam je zaupal, da je sodeloval pri vojaški maši, ki so jo doživljali kot zadnjo, saj so se bližali oklepniki JLA in je bilo verjetno, da bodo nekateri izmed njih padli. Sicer pa smo se z Jožetom Plutom pogovarjali tudi o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. 16 let je postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski, nedavno pa se je poslovil od tega položaja in vojske.

Plut je bil med vojno za Slovenijo v enoti v bližini Medvedjeka. JLA se je bližala z oklepniki in z njimi realnost oboroženega spopada. Med vojaki je bil tudi Sašo Hribar. “Želja vseh vojakov je bila, da se takrat pripravi maša. Imeli smo srečo, da je bil med nami tak izbranec. Jaz sem bil takrat še profesionalni bralec na RTV Slovenija in kaj je lepšega kot to, da natančno in lepo prebereš berilo in se, če je treba, posloviš v duhu večnosti ali pa v pričakovanju, da se vse zadeve ne bodo tako banalno končale.”

Vojaki takrat do zadnjega niso pričakovali oboroženega spopada. Kaj takšnega se dogaja daleč stran in v filmih, so razmišljali. Na stopnjevanje napetosti pa je vplivalo tudi dejstvo, da so bili vojaško popolnoma neizkušeni, je opisal Hribar. “Bili smo relativno slabo oboroženi in popolnoma nevešči z rokovanjem z orožjem. Orožne vaje v Jugoslaviji so bile pravzaprav pijančevanje. Tam so se nekateri prvič srečali z alkoholom … Zdaj pa se je proti nam valila kolona oklepnikov in mi smo jim stali nasproti s tistimi puškami. Res je bilo kritično.”

Vojakom so se takrat zastavljala temeljna vprašanja: ali je kaj po smrti, kaj bo z mojo družino, ali bom prenesel, če koga ubijem. Po nasvet so se obrnili tudi na Pluta ter od njega pričakovali odgovor duhovnika, ne psihologa. “Zanimivo je, da so se name obračali, ker sem bil duhovnik. Nečesa podobnega se spomnim tudi iz obdobja naše slovenske države. Spomnim se primera, ko je prišel k meni častnik, ki je bil po prepričanju ateist. Sam sem mu iz spoštovanja do njegovega svetovnega nazora začel dajati antropološke, sociološke in psihološke razlage. Pa mi je segel v besedo, češ da je k meni prišel zato, ker sem župnik, ne zato, ker sem psiholog ali kaj drugega. Skratka, ljudje takrat podzavestno iščejo odgovore, ki jih po navadi ne … Večina jih je prišla k meni, ker so imeli v sebi slutnjo večnosti. Zanimivo je, da so se  v napetih dneh med vojno vsi udeležili maše, in to prostovoljno – razen osmih, ki so morali biti na opazovalnici.”

Sicer pa, ko se približuje možnost smrti, človek ne razmišlja o običajnih problemih, pravi Hribar. “Ne rabiš psihologa tik pred zdajci, nimaš nobenih osebnih problemov. Nobenih travm, nobene zaljubljenosti te ne preganjajo, nobenih problemov z delnicami nimaš … Gre za to, da se bližaš resnici, ko se moraš posloviti od življenja.”

Služenje vojaščine med specialci v JLA je Pluta kalilo in utrdilo. Je pa že takrat vedel, da bo nekoč postal duhovnik. “Vesel sem bil vseh tistih desantov in protidesantov, letov s helikopterji Mi8, streljanja, skakanja  v popolni vojaški opremi, z mitraljezi in lahkimi topovi … Sem pa že takrat vedel, da bom duhovnik, in sem na cvetno nedeljo skrivaj šel v Sarajevo k maši in spovedi, da bi se pripravil na veliko noč. Pred cerkvijo pa so me pričakali obveščevalci JLA in me potem malo zaprli, ker sem šel tja.”

Kljub dolgoletnim izkušnjam v vojski pa Plut ne nosi orožja, tudi strelja ne z njim. “Ne, streljamo pa ne. To je bila vedno naša doktrina in je prav, da se ne usposabljamo, ker priložnost dela tatu. Če ima kdo bokser v roki, ga bo, ko bo prišel v gostilno, verjetno uporabil, če se bo začel pretep. Če ga nima, bo najbrž uporabil pest. Če se bo obvladal in je zrel, pa bo naredil kaj drugega, skušal bo umiriti razmere, pomagal pretepenim in poklical organe, ki te stvari rešujejo.”

Ker so vojaški duhovniki javni uslužbenci, se ob njihovem delu zastavlja  vprašanje odnosa med državo, Cerkvijo in vojsko. Bili so tudi predlogi, da bi vojake obiskovali navadni duhovniki, če bi vojaki in njihovi svojci izrazili to željo. Tako ne bi bilo treba, da so duhovniki zaposleni v vojski. “V prvih letih po osamosvojitvi, ko smo še imeli naborniško vojsko, so bili taki poskusi, pa se niso obnesli. To so tudi poveljujoči kmalu ugotovili. Nekateri naborniki so to izrabljali, da bi jih malo odpeljali v cerkev, tistim, ki so si tega iskreno želeli, pa duhovnika niso zagotovili, ker so bile v ozadju druge igre.”

Plut še pojasnjuje, da zaposlovanje duhovnikov v vojski ni v nasprotju z ločitvijo države in verskih skupnosti. V demokracijah verske skupnosti in država sodelujejo. “Tudi v Franciji, ki jo imamo za zelo laicistično državo, vojaški duhovniki dobivajo plačo. Tam podobno kot pri nas v vojski delujejo še evangeličanski duhovniki, pa tudi judje in v zadnjem času še muslimanski duhovniki.”

Delovanje vojaških duhovnikov sicer sega daleč v zgodovino. Navzoči so bili že v starem Egiptu, Perziji, grških državah in rimskem imperiju. V našem bližjem prostoru so bili v obdobju Avstro-Ogrske med verskim osebjem grkokatoliški in pravoslavni duhovniki, rabini ter imami. Kot zanimivost velja omeniti, da je med soško fronto v Logu pod Mangartom stala prva džamija ali mošeja v slovenskem prostoru. Zgradili so jo bošnjaški pripadniki avstro-ogrske vojske, ki so bili poslani v boje ob Soči.

Z Jožetom Plutom smo se pogovarjali še o tem, da ima vojaški duhovnik pravico opozoriti poveljnika na neprimerno ravnanje, kako se človek odzove, ko gre za vojne razmere, ali je krščanstvo sploh združljivo z delovanjem v vojski in zakaj je poslal vojaškega kaplana na domobransko slovesnost. Na začetku oddaje pa je tudi  pogovor s Sašem Hribarjem, ki je opisal razmere v vojni za Slovenijo. Pogovor je v priloženem avdioposnetku.


Jože Plut

12.08.2015

Duhovnik Jože Plut je nekdanji specialec jugoslovanske ljudske armade, sodeloval je v vojni za Slovenijo, potem pa 16 let postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski. Nedavno se je poslovil od tega položaja ter od vojske. Z njim smo se pogovarjali o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. Poklicali pa smo tudi našega sodelavca Saša Hribarja; opisal je sodelovanje z duhovnikom Plutom v vojni za Slovenijo. Pogovor je pripravil Aleksander Čobec.

Duhovnik Jože Plut si je prve vojaške izkušnje pridobil med služenjem vojaščine v jugoslovanski ljudski armadi, ko je bil član specialne protidesantske enote. Med vojno za Slovenijo je bil vpoklican kot rezervni pripadnik teritorialne obrambe, med teritorialci pa je kot eden izmed redkih opravljal popolnoma duhovniško službo. Z njim je bil tudi naš radijski sodelavec Sašo Hribar, ki se je po Plutovem mnenju zelo izkazal. Sašo nam je zaupal, da je sodeloval pri vojaški maši, ki so jo doživljali kot zadnjo, saj so se bližali oklepniki JLA in je bilo verjetno, da bodo nekateri izmed njih padli. Sicer pa smo se z Jožetom Plutom pogovarjali tudi o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. 16 let je postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski, nedavno pa se je poslovil od tega položaja in vojske.

Plut je bil med vojno za Slovenijo v enoti v bližini Medvedjeka. JLA se je bližala z oklepniki in z njimi realnost oboroženega spopada. Med vojaki je bil tudi Sašo Hribar. “Želja vseh vojakov je bila, da se takrat pripravi maša. Imeli smo srečo, da je bil med nami tak izbranec. Jaz sem bil takrat še profesionalni bralec na RTV Slovenija in kaj je lepšega kot to, da natančno in lepo prebereš berilo in se, če je treba, posloviš v duhu večnosti ali pa v pričakovanju, da se vse zadeve ne bodo tako banalno končale.”

Vojaki takrat do zadnjega niso pričakovali oboroženega spopada. Kaj takšnega se dogaja daleč stran in v filmih, so razmišljali. Na stopnjevanje napetosti pa je vplivalo tudi dejstvo, da so bili vojaško popolnoma neizkušeni, je opisal Hribar. “Bili smo relativno slabo oboroženi in popolnoma nevešči z rokovanjem z orožjem. Orožne vaje v Jugoslaviji so bile pravzaprav pijančevanje. Tam so se nekateri prvič srečali z alkoholom … Zdaj pa se je proti nam valila kolona oklepnikov in mi smo jim stali nasproti s tistimi puškami. Res je bilo kritično.”

Vojakom so se takrat zastavljala temeljna vprašanja: ali je kaj po smrti, kaj bo z mojo družino, ali bom prenesel, če koga ubijem. Po nasvet so se obrnili tudi na Pluta ter od njega pričakovali odgovor duhovnika, ne psihologa. “Zanimivo je, da so se name obračali, ker sem bil duhovnik. Nečesa podobnega se spomnim tudi iz obdobja naše slovenske države. Spomnim se primera, ko je prišel k meni častnik, ki je bil po prepričanju ateist. Sam sem mu iz spoštovanja do njegovega svetovnega nazora začel dajati antropološke, sociološke in psihološke razlage. Pa mi je segel v besedo, češ da je k meni prišel zato, ker sem župnik, ne zato, ker sem psiholog ali kaj drugega. Skratka, ljudje takrat podzavestno iščejo odgovore, ki jih po navadi ne … Večina jih je prišla k meni, ker so imeli v sebi slutnjo večnosti. Zanimivo je, da so se  v napetih dneh med vojno vsi udeležili maše, in to prostovoljno – razen osmih, ki so morali biti na opazovalnici.”

Sicer pa, ko se približuje možnost smrti, človek ne razmišlja o običajnih problemih, pravi Hribar. “Ne rabiš psihologa tik pred zdajci, nimaš nobenih osebnih problemov. Nobenih travm, nobene zaljubljenosti te ne preganjajo, nobenih problemov z delnicami nimaš … Gre za to, da se bližaš resnici, ko se moraš posloviti od življenja.”

Služenje vojaščine med specialci v JLA je Pluta kalilo in utrdilo. Je pa že takrat vedel, da bo nekoč postal duhovnik. “Vesel sem bil vseh tistih desantov in protidesantov, letov s helikopterji Mi8, streljanja, skakanja  v popolni vojaški opremi, z mitraljezi in lahkimi topovi … Sem pa že takrat vedel, da bom duhovnik, in sem na cvetno nedeljo skrivaj šel v Sarajevo k maši in spovedi, da bi se pripravil na veliko noč. Pred cerkvijo pa so me pričakali obveščevalci JLA in me potem malo zaprli, ker sem šel tja.”

Kljub dolgoletnim izkušnjam v vojski pa Plut ne nosi orožja, tudi strelja ne z njim. “Ne, streljamo pa ne. To je bila vedno naša doktrina in je prav, da se ne usposabljamo, ker priložnost dela tatu. Če ima kdo bokser v roki, ga bo, ko bo prišel v gostilno, verjetno uporabil, če se bo začel pretep. Če ga nima, bo najbrž uporabil pest. Če se bo obvladal in je zrel, pa bo naredil kaj drugega, skušal bo umiriti razmere, pomagal pretepenim in poklical organe, ki te stvari rešujejo.”

Ker so vojaški duhovniki javni uslužbenci, se ob njihovem delu zastavlja  vprašanje odnosa med državo, Cerkvijo in vojsko. Bili so tudi predlogi, da bi vojake obiskovali navadni duhovniki, če bi vojaki in njihovi svojci izrazili to željo. Tako ne bi bilo treba, da so duhovniki zaposleni v vojski. “V prvih letih po osamosvojitvi, ko smo še imeli naborniško vojsko, so bili taki poskusi, pa se niso obnesli. To so tudi poveljujoči kmalu ugotovili. Nekateri naborniki so to izrabljali, da bi jih malo odpeljali v cerkev, tistim, ki so si tega iskreno želeli, pa duhovnika niso zagotovili, ker so bile v ozadju druge igre.”

Plut še pojasnjuje, da zaposlovanje duhovnikov v vojski ni v nasprotju z ločitvijo države in verskih skupnosti. V demokracijah verske skupnosti in država sodelujejo. “Tudi v Franciji, ki jo imamo za zelo laicistično državo, vojaški duhovniki dobivajo plačo. Tam podobno kot pri nas v vojski delujejo še evangeličanski duhovniki, pa tudi judje in v zadnjem času še muslimanski duhovniki.”

Delovanje vojaških duhovnikov sicer sega daleč v zgodovino. Navzoči so bili že v starem Egiptu, Perziji, grških državah in rimskem imperiju. V našem bližjem prostoru so bili v obdobju Avstro-Ogrske med verskim osebjem grkokatoliški in pravoslavni duhovniki, rabini ter imami. Kot zanimivost velja omeniti, da je med soško fronto v Logu pod Mangartom stala prva džamija ali mošeja v slovenskem prostoru. Zgradili so jo bošnjaški pripadniki avstro-ogrske vojske, ki so bili poslani v boje ob Soči.

Z Jožetom Plutom smo se pogovarjali še o tem, da ima vojaški duhovnik pravico opozoriti poveljnika na neprimerno ravnanje, kako se človek odzove, ko gre za vojne razmere, ali je krščanstvo sploh združljivo z delovanjem v vojski in zakaj je poslal vojaškega kaplana na domobransko slovesnost. Na začetku oddaje pa je tudi  pogovor s Sašem Hribarjem, ki je opisal razmere v vojni za Slovenijo. Pogovor je v priloženem avdioposnetku.


09.09.2015

Intervju - Radio

Simfonični orkester RTV Slovenija je tik pred odprtjem jubilejne, to je 60. sezone. S svojim vztrajnim, dolgotrajnim delom pomeni veliko gibalo slovenskega glasbenega življenja. Zadnjih deset let je šef dirigent našega orkestra, po rodu Kitajec, sicer pa izjemen svetovljan, maestro En Shao. En Shao je velik glasbenik z ostrim sluhom in z izjemno občutljivostjo za izvajalski korpus ter vsakega posameznika, ki v tem velikem zvočnem telesu soustvarja glasbo. En Shao dirigira mnogim svetovno priznanim orkestrom. Kakšen je njegov odnos do glasbenikov našega simfoničnega orkestra? Kako se pripravlja na izvedbe obsežnih partitur, ki zahtevajo ne le glasbeno, temveč širše kontekstualno razumevanje, pa absolutno koncentracijo. Kako čuti slovensko glasbeno snovanje v svetu klasike? Kakšen je njegov način življenja? In ne nazadnje, kako zmore tak človek, ki živi v svetu in je domala dnevno na poti, ostati v harmoniji z naravo. Vse to bo v sredinem intervjuju, tik pred odprtjem nove koncertne sezone Kromatika, razkril šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, maestro En Shao. Pripravlja Simona Moličnik.


02.09.2015

Brankica Petković

Aktualni pogovori z gosti.


26.08.2015

Direktor Cerna Rolf Dieter Heuer

Evropska organizacija za jedrske raziskave, bolj znana kot Cern, je v zadnjih letih postala izjemno prepoznavna. V veliki meri seveda zaradi odkritja Higgsovega bozona, izmuzljivega osnovnega delca, zaradi katerega so v Ženevi pravzaprav zgradili najdražji pospeševalnik delcev v zgodovini. Velike zasluge za ugled, ki ga danes uživa Cern tako med laično kot strokovno javnostjo, pa ima tudi mož, ki ga je zadnjih šest let vodil. Rolf-Dieter Heuer je mesto generalnega direktorja zasedel na začetku leta 2009, ko so bile razmere tam vse prej kot lahke. Novi pospeševalnik se je pokvaril, gospodarska kriza pa je že začela ogrožati nadaljnje financiranje raziskav. / Toda nepoboljšljivi optimist, kot sedeminšestdesetletnega nemškega fizika opisujejo kolegi, je očitno našel pravi recept. Z Rolfom Dieterjem Heuerjem sta se ob njegovem obisku Slovenije v okviru 27. Mednarodne konference fizike visokih energij pogovarjali Maja Ratej in Nina Slaček. Foto: Cern


19.08.2015

Intervju - Radio

Pripravlja Andrej Stopar


05.08.2015

Brane Klopčič

Da našemu telesu občasno dobro dene razstrupljanje, je znano. Da moramo naš krvni obtok kdaj spodbuditi in da je koži koristen piling, tudi. Vse to na zelo preprost način dosežete suhim ščetkanjem, ki lahko postane vaš tedenski ritual. Sogovornik: Brane Klopčič, urednik spletnega portala Aromaterapija.si. Pripravlja: Andreja Čokl.


29.07.2015

Ljudmila Aleksejeva

Aktualni pogovori z gosti.


22.07.2015

Bogdan Lipovšek

Na vrhuncu vročega poletja in počitniških migracij v sredinem Intervjuju ugotavljamo, ali je Slovenija prepoznavna turistična destinacija? Mar res slovenski turizem tržimo tako kot pred 40- timi leti? Bogdan Lipovšek manager, hotelir in izvrsten poznavalec turizma, ki je skoraj četrt stoletja vodil Grand hotel Union, se nato uprl tajkunskemu izčrpavanju podjetja, padel v nemilost lastnikov in bil naposled odpoklican z mesta direktorja. Kaj meni o slabi banki, ki je in spet ni največji hotelir na slovenskem? Bogdan Lipovšek, ki opozarja, da se pri nas ljudi vzgaja v grozljivem egoizmu, bo gost intervjuja po deseti na Prvem.


15.07.2015

Mina Markovič in Janja Garnbret

Aktualni pogovori z gosti.


08.07.2015

Dr. Rudi Rizman

»Evropa je danes na usodnem križpotju, ko ne potrebuje le nove vizije, temveč tudi recept, kako jo praktično udejanjiti. », pravi doktor sociologije in politologije Rudi Rizman.


01.07.2015

Ciril Zlobec

Aktualni pogovori z gosti.


24.06.2015

Elza Budau

V intervjuju glasbena urednica Alja Kramar gosti pisateljico, pesnico in tekstopisko Elzo Budau. Prav njej je namreč letos posvečen gala koncert Poletna noč, ki bo v ponedeljek, 29. junija, v ljubljanskih Križankah. Elza Budau je izdala dva romana, Diagram neke ljubezni in Ljubezen v f-molu in je avtorica številnih besedil za popevke: Poletna noč, Pegasto dekle, Na pragu let, Brez besed, Samo nasmeh je bolj grenak – to je samo krajši izbor iz zakladnice verjetno več sto besedil, ki jih je napisala. Je tudi pesnica, bila pa je tudi sodelavka Dokumentarno-feljtonske redakcije na Radiu Slovenija. Predvsem pa je Elza Budau izredno čustvena, dinamična, topla ter polna življenja in znanja.


17.06.2015

Sophie Honey

"Veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Sophie Honey je pred tremi meseci začela svoje delo v Sloveniji. Ob praznovanju uradnega rojstnega dneva kraljice Elizabete II, je spregovorila o svojih prvih vtisih tukaj, o dvostranskih odnosih obeh držav, te ocenjuje kot zelo dobre, in o predlogih premierja Davida Camerona o reformah Evropske unije." Po deseti jo bo na PRVEM gostil Tomaž Gerden.


10.06.2015

Intervju - Radio

Po poklicu biolog in po srcu fotograf. Že kot študent je sodeloval in razstavljal v Foto grupi ŠOLT, a prelomnica na njegovi poklicni poti je bila prva pot v Indijo in objava fotografij v prestižni švicarski reviji. Od takrat naprej je prepotoval praktično ves svet in objavljal reportaže v najbolj znanih revijah - National Geographic Magazin, Time, Figaro Magazine, GEO, Paris Match, Cosmopolitan, Stern in številnih drugih. Pred kratkim se je vrnil iz Etiopije, kjer je portretiral zanimiva plemena, na Ljubljanskem gradu pa je s kolegi postavil na ogled razstavo PODVODNI SVET skozi oči fotografov NGS. Odlični slovenski fotograf, popotnik, novinar, potapljač, jamar, profesor in urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, Arne Hodalič bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.


03.06.2015

Jan Polanc

Komaj 23-letnega kolesarja Jana Polanca, med poklicnimi kolesarji je šele drugo sezono, so v ekipo za letošnjo dirko po Italiji uvrstili šele tik pred startom. A svoji ekipi se je zahvalil na najboljši možni način - z zmago v peti etapi znamenitega Gira. Vztrajen kot je, že kot otrok je namreč vedel, da bo nekoč poklicni kolesar, z lahkoto premaguje najbolj zahtevne vzpone. Član poklicne kolesarske ekipe Lampre - Merida, Jan Polanc bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.


27.05.2015

Profesor na pekinški Univerzi Qinghua Wang Hui

Profesor na pekinški Univerzi Qinghua Wang Hui se je pred 26 leti med množico študentov in delavcev na Trgu nebeškega miru v Pekingu zavzemal za večje pravice depriviligiranih razredov; delavcev in kmetov, ki jih je najbolj prizadel začetek privatizacije in vzpon neoliberalizma na Kitajskem. Pa vendarle, drugače kot večina disidentov iz takratnega obdobja, Wang vidi vodstvo komunistične partije kot možno silo nujnih sprememb. Ameriška revija Foreign Policy ga je leta 2008 uvrstila na seznam sto največjih intelektualcev na svetu, Wang Huija neredko uvrščajo v isto kategorijo s slovenskim filozofom Slavojem Žižkom, s katerim se je med obiskom Slovenije prejšnji teden tudi sešel. Pogovor s kitajskim mislecem, profesorjem in dolgoletnim urednikom vplivne revije Dushu Wang Huijem je pripravila Rajka Pervanje.


20.05.2015

prof. dr. Jernej Ule

Gost intervjuja bo doktor Jernej Ule, profesor molekularne nevroznanosti na University College London. Po diplomi iz biologije je odšel v tujino, doktoriral na univerzi Rockefeller v New Yorku in nato svojo raziskovalno in pedagoško delo nadaljeval v Cambridgeu, zdaj pa je vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nevrologijo pri UCL. Objavljal je že v znanstvenih revijah Nature, Science in številnih drugih, raziskovalno pa se predvsem posveča vprašanju, kako celice uravnavajo gensko izražanje, oziroma področju proteinov in molekul RNK. Doktor Ule je v teh dneh na obisku v rodni domovini, kjer se je udeležil mednarodne Sinapsine nevroznanstvene konference. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.


13.05.2015

Minister za pravosodje - Goran Klemenčič

Aktualni pogovori z gosti.


06.05.2015

Keith Lowe

Deveti maj 1945 se je v evropski kolektivni spomin zapisal kot dan, ko je bila rešena zahodna civilizacija. Ugledni, večkrat nagrajeni britanski zgodovinar in pisatelj Keith Lowe pa nas v Podivjani celini, svoji odmevni knjigi, ki je bila pred kratkim prevedena tudi v slovenščino, opozarja, da je bila z zmago antifašistične koalicije v drugi svetovni vojni rešena kvečjemu ideja civilizacije, medtem ko je Evropa ležala v ruševinah, sredi katerih ni bilo nikjer na horizontu več videti kakšne posebne civiliziranosti. Zato bomo v tokratnem sredinem Intervjuju na Prvem Keitha Lowea spraševali, kakšno je bilo pravzaprav življenje v Evropi v pomladnih in poletnih dneh leta '45, ko se je veselje nad zmago poleglo in je postalo jasno, da bo civilizacijo dejansko lahko rešila šele temeljita obnova oziroma prenova izmučenih evropskih družb. S Keithom Loweom se bo pogovarjal Goran Dekleva.


29.04.2015

Montserrat Feixas Vihé

Katalonka Montserrat Feixas Vihé od leta 2013 opravlja dolžnosti regijske predstavnice Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v srednji Evropi. To pomeni, da v imenu svetovne organizacije že dve leti bdi nad tem, kako v Bolgariji pa na Češkem, Hrvaškem, Slovaškem in Poljskem ter v Romuniji in, seveda, tudi v Sloveniji pravzaprav ravnamo z begunci. Pred tem je Montserrat Feixas Vihé, ki za to agencijo Združenih narodov dela že od leta 1984, službovala v Hondurasu, Indiji, Pakistanu, Sudanu in Ugandi, nekaj časa pa je na sedežu agencije, ki je lociran v Genovi, tudi koordinirala prizadevanja Visokega komisariata za begunce na Karibskem otočju in na Bližnjem vzhodu. Glede na množice ljudi, ki v Evropi v zadnjem času iščejo zatočišče, glede na kritične razmere v podsaharski in severni Afriki, glede na humanitarno katastrofo v Iraku, Siriji, Pakistanu in Afganistanu pa tudi glede na negotov položaj v Ukrajini tem za pogovor žal ni prav hitro zmanjkalo. Z Montserrat Feixas Vihé se je pogovarjal Goran Dekleva.


Stran 25 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov