Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jože Plut

12.08.2015

Duhovnik Jože Plut je nekdanji specialec jugoslovanske ljudske armade, sodeloval je v vojni za Slovenijo, potem pa 16 let postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski. Nedavno se je poslovil od tega položaja ter od vojske. Z njim smo se pogovarjali o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. Poklicali pa smo tudi našega sodelavca Saša Hribarja; opisal je sodelovanje z duhovnikom Plutom v vojni za Slovenijo. Pogovor je pripravil Aleksander Čobec.

Duhovnik Jože Plut si je prve vojaške izkušnje pridobil med služenjem vojaščine v jugoslovanski ljudski armadi, ko je bil član specialne protidesantske enote. Med vojno za Slovenijo je bil vpoklican kot rezervni pripadnik teritorialne obrambe, med teritorialci pa je kot eden izmed redkih opravljal popolnoma duhovniško službo. Z njim je bil tudi naš radijski sodelavec Sašo Hribar, ki se je po Plutovem mnenju zelo izkazal. Sašo nam je zaupal, da je sodeloval pri vojaški maši, ki so jo doživljali kot zadnjo, saj so se bližali oklepniki JLA in je bilo verjetno, da bodo nekateri izmed njih padli. Sicer pa smo se z Jožetom Plutom pogovarjali tudi o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. 16 let je postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski, nedavno pa se je poslovil od tega položaja in vojske.

Plut je bil med vojno za Slovenijo v enoti v bližini Medvedjeka. JLA se je bližala z oklepniki in z njimi realnost oboroženega spopada. Med vojaki je bil tudi Sašo Hribar. “Želja vseh vojakov je bila, da se takrat pripravi maša. Imeli smo srečo, da je bil med nami tak izbranec. Jaz sem bil takrat še profesionalni bralec na RTV Slovenija in kaj je lepšega kot to, da natančno in lepo prebereš berilo in se, če je treba, posloviš v duhu večnosti ali pa v pričakovanju, da se vse zadeve ne bodo tako banalno končale.”

Vojaki takrat do zadnjega niso pričakovali oboroženega spopada. Kaj takšnega se dogaja daleč stran in v filmih, so razmišljali. Na stopnjevanje napetosti pa je vplivalo tudi dejstvo, da so bili vojaško popolnoma neizkušeni, je opisal Hribar. “Bili smo relativno slabo oboroženi in popolnoma nevešči z rokovanjem z orožjem. Orožne vaje v Jugoslaviji so bile pravzaprav pijančevanje. Tam so se nekateri prvič srečali z alkoholom … Zdaj pa se je proti nam valila kolona oklepnikov in mi smo jim stali nasproti s tistimi puškami. Res je bilo kritično.”

Vojakom so se takrat zastavljala temeljna vprašanja: ali je kaj po smrti, kaj bo z mojo družino, ali bom prenesel, če koga ubijem. Po nasvet so se obrnili tudi na Pluta ter od njega pričakovali odgovor duhovnika, ne psihologa. “Zanimivo je, da so se name obračali, ker sem bil duhovnik. Nečesa podobnega se spomnim tudi iz obdobja naše slovenske države. Spomnim se primera, ko je prišel k meni častnik, ki je bil po prepričanju ateist. Sam sem mu iz spoštovanja do njegovega svetovnega nazora začel dajati antropološke, sociološke in psihološke razlage. Pa mi je segel v besedo, češ da je k meni prišel zato, ker sem župnik, ne zato, ker sem psiholog ali kaj drugega. Skratka, ljudje takrat podzavestno iščejo odgovore, ki jih po navadi ne … Večina jih je prišla k meni, ker so imeli v sebi slutnjo večnosti. Zanimivo je, da so se  v napetih dneh med vojno vsi udeležili maše, in to prostovoljno – razen osmih, ki so morali biti na opazovalnici.”

Sicer pa, ko se približuje možnost smrti, človek ne razmišlja o običajnih problemih, pravi Hribar. “Ne rabiš psihologa tik pred zdajci, nimaš nobenih osebnih problemov. Nobenih travm, nobene zaljubljenosti te ne preganjajo, nobenih problemov z delnicami nimaš … Gre za to, da se bližaš resnici, ko se moraš posloviti od življenja.”

Služenje vojaščine med specialci v JLA je Pluta kalilo in utrdilo. Je pa že takrat vedel, da bo nekoč postal duhovnik. “Vesel sem bil vseh tistih desantov in protidesantov, letov s helikopterji Mi8, streljanja, skakanja  v popolni vojaški opremi, z mitraljezi in lahkimi topovi … Sem pa že takrat vedel, da bom duhovnik, in sem na cvetno nedeljo skrivaj šel v Sarajevo k maši in spovedi, da bi se pripravil na veliko noč. Pred cerkvijo pa so me pričakali obveščevalci JLA in me potem malo zaprli, ker sem šel tja.”

Kljub dolgoletnim izkušnjam v vojski pa Plut ne nosi orožja, tudi strelja ne z njim. “Ne, streljamo pa ne. To je bila vedno naša doktrina in je prav, da se ne usposabljamo, ker priložnost dela tatu. Če ima kdo bokser v roki, ga bo, ko bo prišel v gostilno, verjetno uporabil, če se bo začel pretep. Če ga nima, bo najbrž uporabil pest. Če se bo obvladal in je zrel, pa bo naredil kaj drugega, skušal bo umiriti razmere, pomagal pretepenim in poklical organe, ki te stvari rešujejo.”

Ker so vojaški duhovniki javni uslužbenci, se ob njihovem delu zastavlja  vprašanje odnosa med državo, Cerkvijo in vojsko. Bili so tudi predlogi, da bi vojake obiskovali navadni duhovniki, če bi vojaki in njihovi svojci izrazili to željo. Tako ne bi bilo treba, da so duhovniki zaposleni v vojski. “V prvih letih po osamosvojitvi, ko smo še imeli naborniško vojsko, so bili taki poskusi, pa se niso obnesli. To so tudi poveljujoči kmalu ugotovili. Nekateri naborniki so to izrabljali, da bi jih malo odpeljali v cerkev, tistim, ki so si tega iskreno želeli, pa duhovnika niso zagotovili, ker so bile v ozadju druge igre.”

Plut še pojasnjuje, da zaposlovanje duhovnikov v vojski ni v nasprotju z ločitvijo države in verskih skupnosti. V demokracijah verske skupnosti in država sodelujejo. “Tudi v Franciji, ki jo imamo za zelo laicistično državo, vojaški duhovniki dobivajo plačo. Tam podobno kot pri nas v vojski delujejo še evangeličanski duhovniki, pa tudi judje in v zadnjem času še muslimanski duhovniki.”

Delovanje vojaških duhovnikov sicer sega daleč v zgodovino. Navzoči so bili že v starem Egiptu, Perziji, grških državah in rimskem imperiju. V našem bližjem prostoru so bili v obdobju Avstro-Ogrske med verskim osebjem grkokatoliški in pravoslavni duhovniki, rabini ter imami. Kot zanimivost velja omeniti, da je med soško fronto v Logu pod Mangartom stala prva džamija ali mošeja v slovenskem prostoru. Zgradili so jo bošnjaški pripadniki avstro-ogrske vojske, ki so bili poslani v boje ob Soči.

Z Jožetom Plutom smo se pogovarjali še o tem, da ima vojaški duhovnik pravico opozoriti poveljnika na neprimerno ravnanje, kako se človek odzove, ko gre za vojne razmere, ali je krščanstvo sploh združljivo z delovanjem v vojski in zakaj je poslal vojaškega kaplana na domobransko slovesnost. Na začetku oddaje pa je tudi  pogovor s Sašem Hribarjem, ki je opisal razmere v vojni za Slovenijo. Pogovor je v priloženem avdioposnetku.


Jože Plut

12.08.2015

Duhovnik Jože Plut je nekdanji specialec jugoslovanske ljudske armade, sodeloval je v vojni za Slovenijo, potem pa 16 let postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski. Nedavno se je poslovil od tega položaja ter od vojske. Z njim smo se pogovarjali o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. Poklicali pa smo tudi našega sodelavca Saša Hribarja; opisal je sodelovanje z duhovnikom Plutom v vojni za Slovenijo. Pogovor je pripravil Aleksander Čobec.

Duhovnik Jože Plut si je prve vojaške izkušnje pridobil med služenjem vojaščine v jugoslovanski ljudski armadi, ko je bil član specialne protidesantske enote. Med vojno za Slovenijo je bil vpoklican kot rezervni pripadnik teritorialne obrambe, med teritorialci pa je kot eden izmed redkih opravljal popolnoma duhovniško službo. Z njim je bil tudi naš radijski sodelavec Sašo Hribar, ki se je po Plutovem mnenju zelo izkazal. Sašo nam je zaupal, da je sodeloval pri vojaški maši, ki so jo doživljali kot zadnjo, saj so se bližali oklepniki JLA in je bilo verjetno, da bodo nekateri izmed njih padli. Sicer pa smo se z Jožetom Plutom pogovarjali tudi o osebnih in družbenih izzivih vojaškega duhovništva. 16 let je postavljal in vodil vojaški vikariat v slovenski vojski, nedavno pa se je poslovil od tega položaja in vojske.

Plut je bil med vojno za Slovenijo v enoti v bližini Medvedjeka. JLA se je bližala z oklepniki in z njimi realnost oboroženega spopada. Med vojaki je bil tudi Sašo Hribar. “Želja vseh vojakov je bila, da se takrat pripravi maša. Imeli smo srečo, da je bil med nami tak izbranec. Jaz sem bil takrat še profesionalni bralec na RTV Slovenija in kaj je lepšega kot to, da natančno in lepo prebereš berilo in se, če je treba, posloviš v duhu večnosti ali pa v pričakovanju, da se vse zadeve ne bodo tako banalno končale.”

Vojaki takrat do zadnjega niso pričakovali oboroženega spopada. Kaj takšnega se dogaja daleč stran in v filmih, so razmišljali. Na stopnjevanje napetosti pa je vplivalo tudi dejstvo, da so bili vojaško popolnoma neizkušeni, je opisal Hribar. “Bili smo relativno slabo oboroženi in popolnoma nevešči z rokovanjem z orožjem. Orožne vaje v Jugoslaviji so bile pravzaprav pijančevanje. Tam so se nekateri prvič srečali z alkoholom … Zdaj pa se je proti nam valila kolona oklepnikov in mi smo jim stali nasproti s tistimi puškami. Res je bilo kritično.”

Vojakom so se takrat zastavljala temeljna vprašanja: ali je kaj po smrti, kaj bo z mojo družino, ali bom prenesel, če koga ubijem. Po nasvet so se obrnili tudi na Pluta ter od njega pričakovali odgovor duhovnika, ne psihologa. “Zanimivo je, da so se name obračali, ker sem bil duhovnik. Nečesa podobnega se spomnim tudi iz obdobja naše slovenske države. Spomnim se primera, ko je prišel k meni častnik, ki je bil po prepričanju ateist. Sam sem mu iz spoštovanja do njegovega svetovnega nazora začel dajati antropološke, sociološke in psihološke razlage. Pa mi je segel v besedo, češ da je k meni prišel zato, ker sem župnik, ne zato, ker sem psiholog ali kaj drugega. Skratka, ljudje takrat podzavestno iščejo odgovore, ki jih po navadi ne … Večina jih je prišla k meni, ker so imeli v sebi slutnjo večnosti. Zanimivo je, da so se  v napetih dneh med vojno vsi udeležili maše, in to prostovoljno – razen osmih, ki so morali biti na opazovalnici.”

Sicer pa, ko se približuje možnost smrti, človek ne razmišlja o običajnih problemih, pravi Hribar. “Ne rabiš psihologa tik pred zdajci, nimaš nobenih osebnih problemov. Nobenih travm, nobene zaljubljenosti te ne preganjajo, nobenih problemov z delnicami nimaš … Gre za to, da se bližaš resnici, ko se moraš posloviti od življenja.”

Služenje vojaščine med specialci v JLA je Pluta kalilo in utrdilo. Je pa že takrat vedel, da bo nekoč postal duhovnik. “Vesel sem bil vseh tistih desantov in protidesantov, letov s helikopterji Mi8, streljanja, skakanja  v popolni vojaški opremi, z mitraljezi in lahkimi topovi … Sem pa že takrat vedel, da bom duhovnik, in sem na cvetno nedeljo skrivaj šel v Sarajevo k maši in spovedi, da bi se pripravil na veliko noč. Pred cerkvijo pa so me pričakali obveščevalci JLA in me potem malo zaprli, ker sem šel tja.”

Kljub dolgoletnim izkušnjam v vojski pa Plut ne nosi orožja, tudi strelja ne z njim. “Ne, streljamo pa ne. To je bila vedno naša doktrina in je prav, da se ne usposabljamo, ker priložnost dela tatu. Če ima kdo bokser v roki, ga bo, ko bo prišel v gostilno, verjetno uporabil, če se bo začel pretep. Če ga nima, bo najbrž uporabil pest. Če se bo obvladal in je zrel, pa bo naredil kaj drugega, skušal bo umiriti razmere, pomagal pretepenim in poklical organe, ki te stvari rešujejo.”

Ker so vojaški duhovniki javni uslužbenci, se ob njihovem delu zastavlja  vprašanje odnosa med državo, Cerkvijo in vojsko. Bili so tudi predlogi, da bi vojake obiskovali navadni duhovniki, če bi vojaki in njihovi svojci izrazili to željo. Tako ne bi bilo treba, da so duhovniki zaposleni v vojski. “V prvih letih po osamosvojitvi, ko smo še imeli naborniško vojsko, so bili taki poskusi, pa se niso obnesli. To so tudi poveljujoči kmalu ugotovili. Nekateri naborniki so to izrabljali, da bi jih malo odpeljali v cerkev, tistim, ki so si tega iskreno želeli, pa duhovnika niso zagotovili, ker so bile v ozadju druge igre.”

Plut še pojasnjuje, da zaposlovanje duhovnikov v vojski ni v nasprotju z ločitvijo države in verskih skupnosti. V demokracijah verske skupnosti in država sodelujejo. “Tudi v Franciji, ki jo imamo za zelo laicistično državo, vojaški duhovniki dobivajo plačo. Tam podobno kot pri nas v vojski delujejo še evangeličanski duhovniki, pa tudi judje in v zadnjem času še muslimanski duhovniki.”

Delovanje vojaških duhovnikov sicer sega daleč v zgodovino. Navzoči so bili že v starem Egiptu, Perziji, grških državah in rimskem imperiju. V našem bližjem prostoru so bili v obdobju Avstro-Ogrske med verskim osebjem grkokatoliški in pravoslavni duhovniki, rabini ter imami. Kot zanimivost velja omeniti, da je med soško fronto v Logu pod Mangartom stala prva džamija ali mošeja v slovenskem prostoru. Zgradili so jo bošnjaški pripadniki avstro-ogrske vojske, ki so bili poslani v boje ob Soči.

Z Jožetom Plutom smo se pogovarjali še o tem, da ima vojaški duhovnik pravico opozoriti poveljnika na neprimerno ravnanje, kako se človek odzove, ko gre za vojne razmere, ali je krščanstvo sploh združljivo z delovanjem v vojski in zakaj je poslal vojaškega kaplana na domobransko slovesnost. Na začetku oddaje pa je tudi  pogovor s Sašem Hribarjem, ki je opisal razmere v vojni za Slovenijo. Pogovor je v priloženem avdioposnetku.


15.04.2015

Evald Flisar

Aktualni pogovori z gosti.


08.04.2015

Tina Friedreich: »Tisti, ki govorijo več jezikov, živijo več življenj«

Nemcistka in rusistka tik pred diplomo na ljubljanski filozofski fakulteti poleg jezikov iz katerih bo kmalu diplomirala, govori še slovensko, romsko, angleško, hrvaško in špansko. »Tisti, ki govorijo več jezikov, živijo več življenj«, pravi češki pregovor. Ali tudi ona živi več življenj, smo med drugim vprašali Tino Friedreich, predsednico Romskega akademskega kluba, ki jo odlikuje izjemen čut do sočloveka in je tudi zato tako aktivna na področju izobraževanja romskih otrok. Njeno sanjsko delo je povezano s strastjo do tujih jezikov in z delom z ljudmi. S Tino Friedreich, ki tako zelo obožuje peko slaščic, da jih peče za vso družino, se je v sredinem intervjuju pogovarjala Enisa Brizani.


01.04.2015

Alojzij Cvikl

Le dva tedna po podpisu dogovora in poravnave med mariborsko nadškofijo in bankami upnicami je papež Frančišek za novega mariborskega nadškofa imenoval jezuita, patra magistra Alojzija Cvikla. Doma in v tujini je opravljal številne vodstvene službe, leta 2010 je bil poklican za začasnega ekonoma s posebnimi pooblastili, potem ko je nadškofija zašla v globoke finančne težave. Je sporazum z bankami upanje za nov začetek? Kakšne bodo prioritete novega nadškofa? Mariborski metropolit Alojzij Cvikl je gost današnjega Intervjuja. Pred mikrofon ga je povabil Boštjan Debevec.


25.03.2015

Jurij Žurej, direktor Smučarske zveze Slovenije

Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.


18.03.2015

Intervju - Radio

Če so pred nekaj leti in desetletji v medicini največ naše pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. Že zdaj se 16 % raziskav ukvarja z našimi možgani, najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu, ki mu je že 12. leto namenjen tretji teden v marcu. Katera so nova odkritja v nevroznanosti, ki bodo v prihodnosti lahko pomagala pri zdravljenju Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni, kaj je to bionični vid, koliko sploh poznamo možgane, kaj ostaja skrivnost in zakaj se tudi širša javnost vedno bolj zanima za to, kako delujejo možgani, je le nekaj vprašanj, ki jih bomo zastavili nevrologu doc. dr. Blažu Koritniku, tudi predsedniku Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki pripravlja Teden možganov. Z njim se bo pogovarjala Špela Šebenik.


11.03.2015

Intervju - Radio

V tokratni oddaji Intervju bomo osvetlili pravice žensk v sicer eni izmed najbolj liberalnih arabskih držav, v Tuniziji. Četudi tunizijska zakonodaja ureja njihove pravice, te ostajajo zgolj na papirju. Tradicionalna prepričanja, ki se prenašajo iz generacije na generacijo, so v družbi preveč zakoreninjena, da bi ženskam omogočala neodvisno odločanje in svobodno voljo. V izrazito patriarhalni družbi se ženske vsakodnevno soočajo s psihičnim in fizičnim ter spolnim nasiljem, liberalna in svobodomiselna vedenja so pogosto obsojana, ženske pa stigmatizirane in celo socialno izolirane. Myriam Ben Ghazi je tunizijska novinarka in aktivistka za pravice žensk, ki bo življenje tunizijske ženske orisala tudi skozi lastno zgodbo. Z njo se je pogovarjal Peter Močnik.


04.03.2015

Novi ameriški veleposlanik v Sloveniji

Aktualni pogovori z gosti.


25.02.2015

Intervju

Vremenske ujme postajajo vse pogostejše, njihovi razdiralni učinki pa puščajo za seboj uničene ceste, domove, industrijske objekte in korenito spreminjajo naravno in urbano okolje. Kako smo pripravljeni na vremenski »armagedon«? Bo sistem reševanja in zaščite, ki v veliki meri temelji na prostovoljstvu, vzdržal? Kaj smo se naučili iz lanskih poplav, žleda ? Kdaj bodo razstrelili grozečo mino velikanko v slovenskem morju? O vsem tem in še marsičem kar spada pod pristojnost Uprave za zaščito in reševanje, v oddaji intrevju, ki jo pripravlja Milan Trobič po deseti na prvem.


18.02.2015

Branko Masleša

Aktualni pogovori z gosti.


11.02.2015

Intervju - Radio

V tokratnem intervjuju bomo gostili letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, saksofonista in skladatelja Jureta Pukla. Jure Pukl je eden najprodornejših slovenskih jazzovskih glasbenikov. Trenutno živi in ustvarja v New Yorku, koncertira pa tako rekoč po vsem svetu, pred kratkim se je vrnil s turneje po Japonski in Čilu. Pravkar je izdal 7. avtorsko zgoščenko, ki nosi naslov The Life Sound Pictures Of Jure Pukl. Seznam jazzovskih prizorišč, kjer je nastopil in glasbenikov, s katerimi se je predstavil, je izjemen. Strokovna komisija ga je ob podelitvi nagrad Prešernovega sklada proglasila za ambasadorja, ne samo slovenskega jazza, ampak slovenske kulture.


04.02.2015

Dr. Kristijan Musek Lešnik

Zadnje tedne se veliko govori o šoli. Zaradi napovedanega varčevanju v izobraževanju, ki med drugim vključuje začasno prekinitev financiranja učne pomoči, se je ponovno odprla fronta med pristojnim ministrstvom in šolniki na čelu z njihovim sindikatom. Zaradi dogodkov na OŠ Deskle smo se spet začeli spraševati o nasilju na šolah, javnost pa je razburila in razdelila tudi odločitev ustavnega sodišča o tem, da morajo biti javno veljavni programi osnovnošolskega izobraževanja zasebnih šol v celoti financirani s strani države. Zdi pa se, da smo ob teh temah pozabili na vprašanje, kakšna sploh je slovenska osnovna šola in kakšno si želimo? O tem se bomo pogovarjali z nekom, ki ga odgovorni in tudi nekateri strokovnjaki ne slišijo radi. Dr. Kristijan Musek Lešnik namreč ni šolnik, temveč psiholog. Je član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, predavatelj, predvsem pa starš in zato so njegove kritike slovenske devetletke ostre in širše od strogih pedagoških meril. Pogovor pripravlja Špela Šebenik.


28.01.2015

Breda Kalef

Tokratni Intervju je bil v znamenju 70. obletnice osvoboditve Auschwitza. Pred mikrofonom smo namreč gostili Bredo Kalef, srbsko operno zvezdo judovskega rodu, ki ji je kot desetletni deklici med drugo svetovno vojno življenje rešil slovenski župnik Andrej Tumpej. V prvih minutah oddaje pa nam je umetniško pot gospe Kalef, ki smo jo obiskali na njenem sonca in kipečih sobnih rastlin polnem domu v srbski prestolnici, pomagal orisati direktor beograjskega Muzeja narodnega gledališča, Dragan Stevović. Tokratni Intervju na Prvem je sicer pripravil Goran Dekleva.


28.01.2015

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


21.01.2015

Predsednica Sodniškega  društva Slovenije Janja Roblek

Absolutne pravičnosti ni, pravi predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek. Oklevala je med medicino in pravom, danes pa je ena najglasnejših zagovornic ustreznega družbenega vrednotenja položaja slovenskih sodnikov Ali je šla »kritika« institucij pravne države res predaleč? Kaj je najšibkejši člen našega sodstva in koliko sodniškega poguma imajo slovenski sodniki? Kaj sporočajo protestniki pred sodiščem in kaj grafiti na sodišču? Janja Roblek, po naravi optimistka, v sodni dvorani gospodar postopka, ki dela po 12 ur dnevno gostja sredinega intervjuja po deseti na Prvem. Avtor prispevka: Bojan Leskovec


07.01.2015

Prim. dr. Danica Avsec

Že več kot 30 let profesionalno deluje na področju zdravja, največji del svoje poklicne poti pa je posvetila transplantacijski medicini. Kot soustanoviteljica javnega zavoda Slovenija transplant vzpostavi nacionalno mrežo za pridobivanje organov in tkiv za namen zdravljenja. Kot direktorica ga vodi zadnjih 13 let. Deluje tudi kot evropska koordinatorka, pri Svetu Evrope in Evropski komisiji pa kot strokovna sodelavka pri pripravi evropskih programov in direktiv na področju transplantacijske dejavnosti. Prim. dr. Danica Avsec bo gostja sredine oddaje Intervju. Z njo se bo pogovarjal Peter Močnik.


31.12.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


24.12.2014

prof. dr. Christian Gostečnik

Prof. dr. Christian Gostečnik je dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in redni profesor za psihologijo religije, pastoralno psihologijo ter zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Ima doktorate iz klinične psihologije, teologije in psihologije. Je pater, ki se ukvarja s psihologijo družine in terapijami. Leta 2005 je ustanovil današnji Frančiškanski družinski inštitut, izobražuje pa tudi nove terapevte. Razvil je inovativni psihoterapevtski pristop, relacijsko družinsko terapijo. Prof. dr. Christiana Gostečnika je na božični pogovor povabila Lucija Fatur.


17.12.2014

Ivo Svetina

Ivo Svetina je pesnik,esejist, dramatik in prevajalec z obsežnim literarnim opusom. Naslov prve med dvajsetimi pesniškimi zbirkami je Plovi na jagodi pupa magnolija do zlatih vladnih palač in zadnje Strašni delavci. Zelo uspešna so tudi njegova dramska dela, za katera je tako kot za poezijo prejel številne nagrade. Omeniti velja nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado, Veronikino nagrado, večkrat pa je posegel tudi po Grumovi nagradi. Od nekdaj je deloval v gledališčih, tudi eksperimentalnih, umetniško je vodil Slovensko mladinsko gledališče, vpisal se je med urednike na RTV Slovenija, služboval na Ministrstvu za kulturo, nazadnje je vodil Slovenski gledališki muzej, pred dnevi pa postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. " Čas za poezijo je minil" je sporočil javnosti, v kateri ugled pisateljev kopni, založniške hiše pa se verzov vedno bolj otepajo. Z Ivo Svetino se bo pogovarjala Magda Tušar:


Stran 26 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov