Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Jože Rovan je pred dobrim mesecem postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije, najbolj množične prostovoljne organizacije pri nas. Vodenje je prevzel v času vse večjega obiska slovenskih gora in v času, ko bi organizacija zaradi zahtevnega urejanja in markiranja planinskih poti ter ekološke in okoljske prenove planinskih koč potrebovala finančno pomoč države. Je diplomirani ekonomist, predavatelj statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, več kot štiri desetletja je markacist, hribovec, turni smučar, v zadnjem času pa predvsem predan turni kolesar.
Pogovor z novim predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom
Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, je vodenje organizacije, s katero je povezan skoraj pet desetletij, prevzel pred dobrim mesecem. Zadnja leta pa je predan turnemu kolesarstvu, sam pravi, da je z njim zasvojen. Skupaj s somišljeniki je rahljal odpor, da turno kolesarstvo ne sodi v gore. Slovenska turno-kolesarska pot, ki obsega 52 planinskih točk, ima danes vse več somišljenikov, ki ostajajo v slovenskih hribih in gorah, a jih doživljajo drugače.
Eden večjih problemov, pa tudi izzivov Planinske zveze Slovenije so planinske poti. Obisk gora se povečuje, poti so vse bolj obremenjene, vzdrževanje zelo zahtevno, stroški se povečujejo, zanje skrbi več kot 700 markacistov. Jože Rovan je prepričan, da novih planinskih poti v Sloveniji ne potrebujemo več. Pot naravo varuje, če pa poti ni, ljudje hodijo križem kražem, kar za naravo ni ugodno. Planinska zveza Slovenije, ki je uspešna pri razpisih, pri vzdrževanju infrastrukture pričakuje tudi pomoč države.
Po novem bodo morali obiskovalci turistično takso za prenočitve plačevati tudi v vseh planinskih postojankah. Če bi jo občine namenile za planinske poti, planinsko infrastrukturo, pomemben del turizma, bi bil to pomemben prihodek za urejanje in vzdrževanje.
»Triglav je magnet, je v grbu, je v zavesti, vsi si želimo priti gor. Težko je kaj spremeniti, omejevanje dostopa bomo težko dosegli. Bolj pomemben je obziren odnos planincev do narave«, razmišlja Jože Rovan. Planinska zveza Slovenije si prizadeva za večjo prepoznavnost drugih ciljev, obiskovalcem sporoča, da je v Kočevskem rogu čudovito, da so tudi Gorjanci prelepi.
Na začetku je bilo veliko nasprotovanj turnemu kolesarstvu v gorah. Zdaj se miselnost spreminja.
Enotna pravila so znana, pohodnik ima prednost, po ozkih posebej označenih dvonamenskih planinskih poteh kolesarji lahko vozijo v soglasju s planinskim društvom. Zanimanje za Slovensko turnokolesarsko pot se povečuje, saj so v dveh letih prodali 1500 dnevnikov.
Jože Rovan je prepričan, da najlepši del dneva zamudimo, če ne prespimo v kočah. Zamudimo večer in zamudimo jutro.
Dr. Jože Rovan je pred dobrim mesecem postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije, najbolj množične prostovoljne organizacije pri nas. Vodenje je prevzel v času vse večjega obiska slovenskih gora in v času, ko bi organizacija zaradi zahtevnega urejanja in markiranja planinskih poti ter ekološke in okoljske prenove planinskih koč potrebovala finančno pomoč države. Je diplomirani ekonomist, predavatelj statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, več kot štiri desetletja je markacist, hribovec, turni smučar, v zadnjem času pa predvsem predan turni kolesar.
Pogovor z novim predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom
Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, je vodenje organizacije, s katero je povezan skoraj pet desetletij, prevzel pred dobrim mesecem. Zadnja leta pa je predan turnemu kolesarstvu, sam pravi, da je z njim zasvojen. Skupaj s somišljeniki je rahljal odpor, da turno kolesarstvo ne sodi v gore. Slovenska turno-kolesarska pot, ki obsega 52 planinskih točk, ima danes vse več somišljenikov, ki ostajajo v slovenskih hribih in gorah, a jih doživljajo drugače.
Eden večjih problemov, pa tudi izzivov Planinske zveze Slovenije so planinske poti. Obisk gora se povečuje, poti so vse bolj obremenjene, vzdrževanje zelo zahtevno, stroški se povečujejo, zanje skrbi več kot 700 markacistov. Jože Rovan je prepričan, da novih planinskih poti v Sloveniji ne potrebujemo več. Pot naravo varuje, če pa poti ni, ljudje hodijo križem kražem, kar za naravo ni ugodno. Planinska zveza Slovenije, ki je uspešna pri razpisih, pri vzdrževanju infrastrukture pričakuje tudi pomoč države.
Po novem bodo morali obiskovalci turistično takso za prenočitve plačevati tudi v vseh planinskih postojankah. Če bi jo občine namenile za planinske poti, planinsko infrastrukturo, pomemben del turizma, bi bil to pomemben prihodek za urejanje in vzdrževanje.
»Triglav je magnet, je v grbu, je v zavesti, vsi si želimo priti gor. Težko je kaj spremeniti, omejevanje dostopa bomo težko dosegli. Bolj pomemben je obziren odnos planincev do narave«, razmišlja Jože Rovan. Planinska zveza Slovenije si prizadeva za večjo prepoznavnost drugih ciljev, obiskovalcem sporoča, da je v Kočevskem rogu čudovito, da so tudi Gorjanci prelepi.
Na začetku je bilo veliko nasprotovanj turnemu kolesarstvu v gorah. Zdaj se miselnost spreminja.
Enotna pravila so znana, pohodnik ima prednost, po ozkih posebej označenih dvonamenskih planinskih poteh kolesarji lahko vozijo v soglasju s planinskim društvom. Zanimanje za Slovensko turnokolesarsko pot se povečuje, saj so v dveh letih prodali 1500 dnevnikov.
Jože Rovan je prepričan, da najlepši del dneva zamudimo, če ne prespimo v kočah. Zamudimo večer in zamudimo jutro.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov