Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izr. prof. dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Zadnje parlamentarne volitve so vsaj na začetku nekoliko zamajale splošno sprejeto mnenje, da mlade politika ne zanima in se zato ne udeležujejo volitev. Strokovnjaki in nato podatki volilne komisije pa so prve ocene o tem, da so mladi v veliki meri odšli na volišče, zavrnili. Mladi se v primerjavi s starejšimi generacijami še vedno v manjšem deležu odpravljajo na volitve.
Kaj to pomeni za demokratičnost države in za naslavljanje ter reševanje problematike mladih, na primer trga dela in stanovanjske politike? Kljub boljšim gospodarskim rezultatom in izboljšanju zaposlitvenih priložnosti mladih so mladi še vedno ena izmed skupin v slovenskih družbi, ki je najbolj podvržena tveganju revščine in nestanovitnim razmeram na trgu dela. O položaju in politični participaciji mladih smo se pred mednarodnim dnem mladih, ki ga OZN zaznamuje 12. avgusta, pogovarjali z izr. prof. dr. Tomažem Deželanom s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Zadnje parlamentarne volitve v Sloveniji so potrdile smernice v politični participaciji mladih – ti se v manjši meri kot starejše generacije odpravljajo na volišča. Dr. Deželan pa opozarja, da niso problematični le najmlajši volivci, temveč tudi tisti, stari do 45 let. Obe skupini sta namreč v razmerju do drugih dveh (od 45 do 60 let in od 60 let naprej) v veliko manjši meri oddali svoje glasove.
“Pomeni, da lahko čez 30, 25 let dobimo demokracijo s 30-odstotno volilno udeležbo. To pa je problem. Ravno ti podatki državne volilne komisije kažejo na to, da volilna participacija ni problem mladih, je v bistvu že problem volivcev, volivcev, ki so stari do 45 let. In čez 15 let bo to problem delovno aktivne populacije. To pa je ogromen problem! Tisto, kar je prej veljalo za težavo mladih, zdaj postaja težava slovenske demokracije.”
Vse manj volivcev bo odločalo o usodi države, zato Deželan svari pred demokracijo elit. Mladi so že zaradi demografskih dejavnikov v nezavidljivem položaju:
“Znašli smo se pred pastjo, da zaradi numerične deprivilegiranosti mladi niso zanimivi za politične akterje, za politične stranke. To pomeni, da ti politični akterji, ki sestavljajo vlade in ključne politike, mlade zanemarijo. To ni pavšalna teza, to so trditve, ki so bile vedno potrjene. In gre za preprosto enačbo: če te ni na volišču, te potem tudi ne bo znotraj ukrepov, ki bodo reševali določen položaj oziroma bodo ti ukrepi nizko na prioritetnem seznamu.”
Reševanje mladinske problematike – od prekarnosti, dostopnosti stanovanj, do politične participacije – torej že samo po sebi ni na vrhu prioritet političnih programov, če umanjkajo še tisti, ki bi na volitve lahko prišli, se zadeva le poglablja. Medlo oz. necelovito reševanje mladinske problematike je tudi posledica dejstva, da sodijo pristojnosti glede reševanja določenega vprašanja pod eno ministrstvo, drugo vprašanje pa pod drugo. Prave koordinacije in pregleda ni, pravi Tomaž Deželan, v Sloveniji bi torej potrebovali samostojen organ, ki bi deloval pod vlado in bi imel sredstva, moč in pregled nad položajem.
Težava je tudi pomanjkanje podatkov, v Sloveniji sploh ne vemo, kaj se dogaja z mladimi. Eden izmed novejših globalnih indeksov, ki govori o blaginji mladih in ga je Deželan razvil skupaj z bruseljskimi strokovnjaki – indeks razvitosti mladih –, sicer kaže dobro sliko. Slovenija se je med 154 državami znašla na odličnem 16. mestu. Smo na vrhu po dostopnosti do znanja in osebne varnosti, vendar Deželan opozarja, da imamo tudi težave: to je dostopnost do stanovanj (115. na svetu), percepcija korupcije (109. na svetu), odprtost mladih do imigrantov (133. mesto). Že dalj časa pa imajo mladi tudi težave na trgu dela.
Pri tem po mnenju raziskovalca in političnega analitika ne gre toliko za samo zaposljivost, temveč za prekarne oblike dela, v katere so vključeni mladi: nenehno podaljševanje pogodb o zaposlitvi, espeji, druge, krajše oblike delovnih razmerij. Vsa ta razmerja so si izmislili delodajalci zato, da ostajajo fleksibilni. Fleksibilni pa ostajajo, pravi Deželan, na račun mladih.
Izr. prof. dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Zadnje parlamentarne volitve so vsaj na začetku nekoliko zamajale splošno sprejeto mnenje, da mlade politika ne zanima in se zato ne udeležujejo volitev. Strokovnjaki in nato podatki volilne komisije pa so prve ocene o tem, da so mladi v veliki meri odšli na volišče, zavrnili. Mladi se v primerjavi s starejšimi generacijami še vedno v manjšem deležu odpravljajo na volitve.
Kaj to pomeni za demokratičnost države in za naslavljanje ter reševanje problematike mladih, na primer trga dela in stanovanjske politike? Kljub boljšim gospodarskim rezultatom in izboljšanju zaposlitvenih priložnosti mladih so mladi še vedno ena izmed skupin v slovenskih družbi, ki je najbolj podvržena tveganju revščine in nestanovitnim razmeram na trgu dela. O položaju in politični participaciji mladih smo se pred mednarodnim dnem mladih, ki ga OZN zaznamuje 12. avgusta, pogovarjali z izr. prof. dr. Tomažem Deželanom s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Zadnje parlamentarne volitve v Sloveniji so potrdile smernice v politični participaciji mladih – ti se v manjši meri kot starejše generacije odpravljajo na volišča. Dr. Deželan pa opozarja, da niso problematični le najmlajši volivci, temveč tudi tisti, stari do 45 let. Obe skupini sta namreč v razmerju do drugih dveh (od 45 do 60 let in od 60 let naprej) v veliko manjši meri oddali svoje glasove.
“Pomeni, da lahko čez 30, 25 let dobimo demokracijo s 30-odstotno volilno udeležbo. To pa je problem. Ravno ti podatki državne volilne komisije kažejo na to, da volilna participacija ni problem mladih, je v bistvu že problem volivcev, volivcev, ki so stari do 45 let. In čez 15 let bo to problem delovno aktivne populacije. To pa je ogromen problem! Tisto, kar je prej veljalo za težavo mladih, zdaj postaja težava slovenske demokracije.”
Vse manj volivcev bo odločalo o usodi države, zato Deželan svari pred demokracijo elit. Mladi so že zaradi demografskih dejavnikov v nezavidljivem položaju:
“Znašli smo se pred pastjo, da zaradi numerične deprivilegiranosti mladi niso zanimivi za politične akterje, za politične stranke. To pomeni, da ti politični akterji, ki sestavljajo vlade in ključne politike, mlade zanemarijo. To ni pavšalna teza, to so trditve, ki so bile vedno potrjene. In gre za preprosto enačbo: če te ni na volišču, te potem tudi ne bo znotraj ukrepov, ki bodo reševali določen položaj oziroma bodo ti ukrepi nizko na prioritetnem seznamu.”
Reševanje mladinske problematike – od prekarnosti, dostopnosti stanovanj, do politične participacije – torej že samo po sebi ni na vrhu prioritet političnih programov, če umanjkajo še tisti, ki bi na volitve lahko prišli, se zadeva le poglablja. Medlo oz. necelovito reševanje mladinske problematike je tudi posledica dejstva, da sodijo pristojnosti glede reševanja določenega vprašanja pod eno ministrstvo, drugo vprašanje pa pod drugo. Prave koordinacije in pregleda ni, pravi Tomaž Deželan, v Sloveniji bi torej potrebovali samostojen organ, ki bi deloval pod vlado in bi imel sredstva, moč in pregled nad položajem.
Težava je tudi pomanjkanje podatkov, v Sloveniji sploh ne vemo, kaj se dogaja z mladimi. Eden izmed novejših globalnih indeksov, ki govori o blaginji mladih in ga je Deželan razvil skupaj z bruseljskimi strokovnjaki – indeks razvitosti mladih –, sicer kaže dobro sliko. Slovenija se je med 154 državami znašla na odličnem 16. mestu. Smo na vrhu po dostopnosti do znanja in osebne varnosti, vendar Deželan opozarja, da imamo tudi težave: to je dostopnost do stanovanj (115. na svetu), percepcija korupcije (109. na svetu), odprtost mladih do imigrantov (133. mesto). Že dalj časa pa imajo mladi tudi težave na trgu dela.
Pri tem po mnenju raziskovalca in političnega analitika ne gre toliko za samo zaposljivost, temveč za prekarne oblike dela, v katere so vključeni mladi: nenehno podaljševanje pogodb o zaposlitvi, espeji, druge, krajše oblike delovnih razmerij. Vsa ta razmerja so si izmislili delodajalci zato, da ostajajo fleksibilni. Fleksibilni pa ostajajo, pravi Deželan, na račun mladih.
Velenjsko podjetje Plastika Skaza se je v desetletjih obstoja preobrazilo iz obrtniškega v profesionalno vodeno podjetje, iz podjetja v krizi v uspešno rastoče podjetje, iz podizvajalskega proizvodnega podjetja v razvojno podjetje z lastnimi produkti. To je le nekaj razlogov za prestižno podjetniško nagrado Zlata gazela 2014, ki jo je nedavno dobilo podjetje Plastika Skaza. Za uspehe tega podjetja pa je med drugim zaslužna gostja tokratnega Intervjuja Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza. Z njo se bo pogovarjal Boštjan Močnik.
Tretji december je mednarodni dan invalidov. Letošnje aktivnosti bodo potekale pod geslom "Gradimo skupaj Evropo brez ovir". Univerzalna dostopnost in odpravljanje ovir sta ključnega pomena za zagotovitev polnopravne udeležbe invalidov v družbi. Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in predsednik Sveta za invalide RS Dane Kastelic. V oddaji bomo osvetlili, kako je s sistemsko ureditvijo osebne asistence, kako pomembna je socialna in obnovitvena rehabilitacija za invalide, kakšne možnosti imajo, da si zagotovijo ustrezno življenjsko raven in socialno varnost ter kakšni so primeri dobre prakse na področju njihovega zaposlovanja. Oddajo pripravlja Petra Medved.
"Upam, da Bog ve kaj dela" je bil eden prvih komentarjev patra Staneta Zoreta, ko ga je v začetku oktobra papež Frančišek imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita, v nedeljo pa je to mesto tudi uradno prevzel. Prvič v zgodovini, na čelo več kot 550 let stare osrednje slovenske škofije prihaja redovnik, frančiškan. 56. letni pater Stane v prostem času rad v roke vzame fotoaparat, se odpravi v hribe ali pa svoja občutja strne v pesniške verze. Sicer pa je znan kot preprost, skromen a tudi odločen človek. Se v Katoliški Cerkvi na Slovenskem z njegovim prihodom obetajo drugačni časi? Z nadškofom Zoretom se bo v oddaji Intervju pogovarjal Boštjan Debevec.
Doktor Janez Potočnik je Slovenec, ki je tudi po 12-ih letih opravljanja funkcije evropskega komisarja v Bruslju na stopničkah lestvic priljubljenosti v Sloveniji. Projekti, ki se jih loteva zdaj, so povezani z njegovimi dosedanjimi prizadevanji za vzpostavitev koncepta krožnega gospodarstva v Evropi in širše. Erika Štular se je z njim pogovarjala o odnosu med okoljem in gospodarstvom, moči bruseljskih lobijev in birokracije, napetostih v Evropski uniji in eroziji moralnih vrednot v Sloveniji.
Slovenski alpinisti so letos zgodaj jeseni z odpravo Hagshu 2014 znova dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so v severni steni Hagshuja, 6657 metrov visoke gore v indijski Himalaji, preplezali prvenstveno smer, ki so jo ocenili z oceno ED – najvišjo stopnjo težavnosti francoske šeststopenjske lestvice. Dodatno vrednost vzponu daje dejstvo, da je bila ta stena do zdaj sploh še nepreplezana in da so naši alpinisti po spletu okoliščin za samo nekaj dni prehiteli britansko odpravo, ki jo je vodil sloviti Mick Fowler. Brez dvoma gre za letos najpomembnejši alpinistični dosežek slovenskih odprav. In morda tudi za nominacijo za zlati cepin, najvišjo nagrado v svetu alpinizma za leto 2014. S člani odprave Hagshu 2014 se bo v Intervjuju na Prvem pogovarjal Jure Čokl. Avtor prispevka: Jure K. Čokl
Plin ni samo predmet resevanja energetskih strategij, ampak vse bolj dejavnik tudi mednarodnih odnosov. Slednje zgovorno dokazujejo ukrajinska kriza in napetosti v dialogu Zahoda in Rusije. Ukrajinske poglede na problematiko bo v pogovoru z Andrejem Stoparjem v danasnjem Intervjuju na Prvem razgrnil eden najuglednejsih ukrajinskih strolovnjakov za podrocje plina, Mihail Gončar.
Vnet kulinarični raziskovalec, ki nakup kruha doživlja kot osebni poraz, saj ga sam peče že 15 let. Hrana je preveč pomembna, da je ne bi pripravljali sami, pravi. Je avtor kuharskega bloga kruhinvino, pa tudi čisto sveže kuharice Kuhinja za prave moške - Orodjarna. Kreativni direktor oglaševalske agencije, ki mu ustvarjalnost pride prav tudi pri kulinaričnih recenzijah za tednik Mladina in občasnem pripovedovanju v radijski mikrofon Radia Študent. Tokrat bo govoril v mikrofon 1. programa in razložil, zakaj ljudje, ki gledajo kuharske oddaje, ne kuhajo? Boštjan Napotnik, v sredo, v oddaji Intervju po 10. na Prvem! Voditeljica: Nadia Petauer
Italijanski filozof, politik in akademik Massimo Cacciari pri dopolnjenih sedemdesetih letih še vedno sodi med "poredne dečke" javnega življenja pri sosedih, saj brez dlake na jeziku ošvrkne kogarkoli in karkoli. Rojeni Benečan, nekdanji profesor estetike na tamkajšnji Fakulteti za arhitekturo, ugleden in ploden pisec filozofskih del, ustanovitelj fakultet in večkratni častni doktor je svojo politično pot začel na skrajni levici, toda zadnji mandat na mestu beneškega župana so mu zagotovili glasovi sredine. V zadnjih dveh desetletjih je mesto v laguni vodil celih dvanajst let - kot se sam pohvali, ga je v tem času izboljšal do neprepoznavnosti. Kljub temu pa so puščice, ki jih pošilja v vse smeri, še vedno ostre: do italijanskega političnega ustroja, evropske socialne demokracije in Evropske unije. Ta bi morala postati imperij in se odpovedati preživetemu vztrajanju pri moči nacionalnih držav, pravi. Eden najuglednejših Benečanov sodobnosti prof. dr. Massimo Cacciari bo gost Janka Petrovca v tokratni oddaji Intervju - 8. oktobra ob 10.10 na Prvem!
Pogovarjali se bomo z dr. Juretom Vidmarjem, predavateljem mednarodnega prava na Oxfordu, v Maastrichtu in v južnoafriški Pretorii. Med vprašanji, s katerimi se poglobljeno ukvarja zadnje mesece je tudi referendum o škotski neodvisnosti, ki se bo zgodil 18. Septembra. Z njim so povezana številna politološka, sociološka in pravna vprašanja, prav slednjim pa bomo posvetili osrednjo pozornost. Kaj lahko prinese škotska neodvisnost za mednarodno skupnost, kako je z državljanstvom in predvsem- obstankom v Evropski uniji? Kaj pa, če neodvisnost ne bo izglasovana? O aktualnih mednarodno-pravnih vprašanjih, s katerimi se ukvarja dr. Jure Vidmar v sredo po 10. uri na Prvem!
Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.
Neveljaven email naslov