Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izr. prof. dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Zadnje parlamentarne volitve so vsaj na začetku nekoliko zamajale splošno sprejeto mnenje, da mlade politika ne zanima in se zato ne udeležujejo volitev. Strokovnjaki in nato podatki volilne komisije pa so prve ocene o tem, da so mladi v veliki meri odšli na volišče, zavrnili. Mladi se v primerjavi s starejšimi generacijami še vedno v manjšem deležu odpravljajo na volitve.
Kaj to pomeni za demokratičnost države in za naslavljanje ter reševanje problematike mladih, na primer trga dela in stanovanjske politike? Kljub boljšim gospodarskim rezultatom in izboljšanju zaposlitvenih priložnosti mladih so mladi še vedno ena izmed skupin v slovenskih družbi, ki je najbolj podvržena tveganju revščine in nestanovitnim razmeram na trgu dela. O položaju in politični participaciji mladih smo se pred mednarodnim dnem mladih, ki ga OZN zaznamuje 12. avgusta, pogovarjali z izr. prof. dr. Tomažem Deželanom s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Zadnje parlamentarne volitve v Sloveniji so potrdile smernice v politični participaciji mladih – ti se v manjši meri kot starejše generacije odpravljajo na volišča. Dr. Deželan pa opozarja, da niso problematični le najmlajši volivci, temveč tudi tisti, stari do 45 let. Obe skupini sta namreč v razmerju do drugih dveh (od 45 do 60 let in od 60 let naprej) v veliko manjši meri oddali svoje glasove.
“Pomeni, da lahko čez 30, 25 let dobimo demokracijo s 30-odstotno volilno udeležbo. To pa je problem. Ravno ti podatki državne volilne komisije kažejo na to, da volilna participacija ni problem mladih, je v bistvu že problem volivcev, volivcev, ki so stari do 45 let. In čez 15 let bo to problem delovno aktivne populacije. To pa je ogromen problem! Tisto, kar je prej veljalo za težavo mladih, zdaj postaja težava slovenske demokracije.”
Vse manj volivcev bo odločalo o usodi države, zato Deželan svari pred demokracijo elit. Mladi so že zaradi demografskih dejavnikov v nezavidljivem položaju:
“Znašli smo se pred pastjo, da zaradi numerične deprivilegiranosti mladi niso zanimivi za politične akterje, za politične stranke. To pomeni, da ti politični akterji, ki sestavljajo vlade in ključne politike, mlade zanemarijo. To ni pavšalna teza, to so trditve, ki so bile vedno potrjene. In gre za preprosto enačbo: če te ni na volišču, te potem tudi ne bo znotraj ukrepov, ki bodo reševali določen položaj oziroma bodo ti ukrepi nizko na prioritetnem seznamu.”
Reševanje mladinske problematike – od prekarnosti, dostopnosti stanovanj, do politične participacije – torej že samo po sebi ni na vrhu prioritet političnih programov, če umanjkajo še tisti, ki bi na volitve lahko prišli, se zadeva le poglablja. Medlo oz. necelovito reševanje mladinske problematike je tudi posledica dejstva, da sodijo pristojnosti glede reševanja določenega vprašanja pod eno ministrstvo, drugo vprašanje pa pod drugo. Prave koordinacije in pregleda ni, pravi Tomaž Deželan, v Sloveniji bi torej potrebovali samostojen organ, ki bi deloval pod vlado in bi imel sredstva, moč in pregled nad položajem.
Težava je tudi pomanjkanje podatkov, v Sloveniji sploh ne vemo, kaj se dogaja z mladimi. Eden izmed novejših globalnih indeksov, ki govori o blaginji mladih in ga je Deželan razvil skupaj z bruseljskimi strokovnjaki – indeks razvitosti mladih –, sicer kaže dobro sliko. Slovenija se je med 154 državami znašla na odličnem 16. mestu. Smo na vrhu po dostopnosti do znanja in osebne varnosti, vendar Deželan opozarja, da imamo tudi težave: to je dostopnost do stanovanj (115. na svetu), percepcija korupcije (109. na svetu), odprtost mladih do imigrantov (133. mesto). Že dalj časa pa imajo mladi tudi težave na trgu dela.
Pri tem po mnenju raziskovalca in političnega analitika ne gre toliko za samo zaposljivost, temveč za prekarne oblike dela, v katere so vključeni mladi: nenehno podaljševanje pogodb o zaposlitvi, espeji, druge, krajše oblike delovnih razmerij. Vsa ta razmerja so si izmislili delodajalci zato, da ostajajo fleksibilni. Fleksibilni pa ostajajo, pravi Deželan, na račun mladih.
Izr. prof. dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Zadnje parlamentarne volitve so vsaj na začetku nekoliko zamajale splošno sprejeto mnenje, da mlade politika ne zanima in se zato ne udeležujejo volitev. Strokovnjaki in nato podatki volilne komisije pa so prve ocene o tem, da so mladi v veliki meri odšli na volišče, zavrnili. Mladi se v primerjavi s starejšimi generacijami še vedno v manjšem deležu odpravljajo na volitve.
Kaj to pomeni za demokratičnost države in za naslavljanje ter reševanje problematike mladih, na primer trga dela in stanovanjske politike? Kljub boljšim gospodarskim rezultatom in izboljšanju zaposlitvenih priložnosti mladih so mladi še vedno ena izmed skupin v slovenskih družbi, ki je najbolj podvržena tveganju revščine in nestanovitnim razmeram na trgu dela. O položaju in politični participaciji mladih smo se pred mednarodnim dnem mladih, ki ga OZN zaznamuje 12. avgusta, pogovarjali z izr. prof. dr. Tomažem Deželanom s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Zadnje parlamentarne volitve v Sloveniji so potrdile smernice v politični participaciji mladih – ti se v manjši meri kot starejše generacije odpravljajo na volišča. Dr. Deželan pa opozarja, da niso problematični le najmlajši volivci, temveč tudi tisti, stari do 45 let. Obe skupini sta namreč v razmerju do drugih dveh (od 45 do 60 let in od 60 let naprej) v veliko manjši meri oddali svoje glasove.
“Pomeni, da lahko čez 30, 25 let dobimo demokracijo s 30-odstotno volilno udeležbo. To pa je problem. Ravno ti podatki državne volilne komisije kažejo na to, da volilna participacija ni problem mladih, je v bistvu že problem volivcev, volivcev, ki so stari do 45 let. In čez 15 let bo to problem delovno aktivne populacije. To pa je ogromen problem! Tisto, kar je prej veljalo za težavo mladih, zdaj postaja težava slovenske demokracije.”
Vse manj volivcev bo odločalo o usodi države, zato Deželan svari pred demokracijo elit. Mladi so že zaradi demografskih dejavnikov v nezavidljivem položaju:
“Znašli smo se pred pastjo, da zaradi numerične deprivilegiranosti mladi niso zanimivi za politične akterje, za politične stranke. To pomeni, da ti politični akterji, ki sestavljajo vlade in ključne politike, mlade zanemarijo. To ni pavšalna teza, to so trditve, ki so bile vedno potrjene. In gre za preprosto enačbo: če te ni na volišču, te potem tudi ne bo znotraj ukrepov, ki bodo reševali določen položaj oziroma bodo ti ukrepi nizko na prioritetnem seznamu.”
Reševanje mladinske problematike – od prekarnosti, dostopnosti stanovanj, do politične participacije – torej že samo po sebi ni na vrhu prioritet političnih programov, če umanjkajo še tisti, ki bi na volitve lahko prišli, se zadeva le poglablja. Medlo oz. necelovito reševanje mladinske problematike je tudi posledica dejstva, da sodijo pristojnosti glede reševanja določenega vprašanja pod eno ministrstvo, drugo vprašanje pa pod drugo. Prave koordinacije in pregleda ni, pravi Tomaž Deželan, v Sloveniji bi torej potrebovali samostojen organ, ki bi deloval pod vlado in bi imel sredstva, moč in pregled nad položajem.
Težava je tudi pomanjkanje podatkov, v Sloveniji sploh ne vemo, kaj se dogaja z mladimi. Eden izmed novejših globalnih indeksov, ki govori o blaginji mladih in ga je Deželan razvil skupaj z bruseljskimi strokovnjaki – indeks razvitosti mladih –, sicer kaže dobro sliko. Slovenija se je med 154 državami znašla na odličnem 16. mestu. Smo na vrhu po dostopnosti do znanja in osebne varnosti, vendar Deželan opozarja, da imamo tudi težave: to je dostopnost do stanovanj (115. na svetu), percepcija korupcije (109. na svetu), odprtost mladih do imigrantov (133. mesto). Že dalj časa pa imajo mladi tudi težave na trgu dela.
Pri tem po mnenju raziskovalca in političnega analitika ne gre toliko za samo zaposljivost, temveč za prekarne oblike dela, v katere so vključeni mladi: nenehno podaljševanje pogodb o zaposlitvi, espeji, druge, krajše oblike delovnih razmerij. Vsa ta razmerja so si izmislili delodajalci zato, da ostajajo fleksibilni. Fleksibilni pa ostajajo, pravi Deželan, na račun mladih.
Slavko Ivančič ni samo odličen pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri prepeval s v skupinah Bazar, Casino Band in Faraoni, je tudi glasbeni pedagog, pianist, zadnji dve leti umetniški direktor festivala Melodije morja in sonca, pa umetniški vodja klape Solinar in velik ljubitelj nogometa. Letos praznuje dve pomembni obletnici - 40 let glasbenega delovanja in 60. rojstni dan. O vsem tem , se bo z njim pogovarjala Anja Rupel.
Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.
Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.
Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!
Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
»Vedno sem bil komunist ... seveda bolj salonskega tipa,« se je dr. Umberto Galimberti, univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije, namuznil, preden ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon Intervjuja. Eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov, uveljavljen tudi v svetu, je avtor desetin knjig in zavidljivega števila strokovnih člankov. Javnost osuplja s širino svojih zanimanj, pronicljivostjo uvida v probleme sodobnosti in poljudnostjo svojega izrazja – morda najizraziteje v Mitih našega časa, filozofski uspešnici, s katero se je uveljavil tudi pri nas. Prof. Umberto Galimberti bo gost Intervjuja v sredo, 30. aprila, po 10. uri na 1. programu Radia Slovenija.
Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Neveljaven email naslov