Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izr. prof. dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Zadnje parlamentarne volitve so vsaj na začetku nekoliko zamajale splošno sprejeto mnenje, da mlade politika ne zanima in se zato ne udeležujejo volitev. Strokovnjaki in nato podatki volilne komisije pa so prve ocene o tem, da so mladi v veliki meri odšli na volišče, zavrnili. Mladi se v primerjavi s starejšimi generacijami še vedno v manjšem deležu odpravljajo na volitve.
Kaj to pomeni za demokratičnost države in za naslavljanje ter reševanje problematike mladih, na primer trga dela in stanovanjske politike? Kljub boljšim gospodarskim rezultatom in izboljšanju zaposlitvenih priložnosti mladih so mladi še vedno ena izmed skupin v slovenskih družbi, ki je najbolj podvržena tveganju revščine in nestanovitnim razmeram na trgu dela. O položaju in politični participaciji mladih smo se pred mednarodnim dnem mladih, ki ga OZN zaznamuje 12. avgusta, pogovarjali z izr. prof. dr. Tomažem Deželanom s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Zadnje parlamentarne volitve v Sloveniji so potrdile smernice v politični participaciji mladih – ti se v manjši meri kot starejše generacije odpravljajo na volišča. Dr. Deželan pa opozarja, da niso problematični le najmlajši volivci, temveč tudi tisti, stari do 45 let. Obe skupini sta namreč v razmerju do drugih dveh (od 45 do 60 let in od 60 let naprej) v veliko manjši meri oddali svoje glasove.
“Pomeni, da lahko čez 30, 25 let dobimo demokracijo s 30-odstotno volilno udeležbo. To pa je problem. Ravno ti podatki državne volilne komisije kažejo na to, da volilna participacija ni problem mladih, je v bistvu že problem volivcev, volivcev, ki so stari do 45 let. In čez 15 let bo to problem delovno aktivne populacije. To pa je ogromen problem! Tisto, kar je prej veljalo za težavo mladih, zdaj postaja težava slovenske demokracije.”
Vse manj volivcev bo odločalo o usodi države, zato Deželan svari pred demokracijo elit. Mladi so že zaradi demografskih dejavnikov v nezavidljivem položaju:
“Znašli smo se pred pastjo, da zaradi numerične deprivilegiranosti mladi niso zanimivi za politične akterje, za politične stranke. To pomeni, da ti politični akterji, ki sestavljajo vlade in ključne politike, mlade zanemarijo. To ni pavšalna teza, to so trditve, ki so bile vedno potrjene. In gre za preprosto enačbo: če te ni na volišču, te potem tudi ne bo znotraj ukrepov, ki bodo reševali določen položaj oziroma bodo ti ukrepi nizko na prioritetnem seznamu.”
Reševanje mladinske problematike – od prekarnosti, dostopnosti stanovanj, do politične participacije – torej že samo po sebi ni na vrhu prioritet političnih programov, če umanjkajo še tisti, ki bi na volitve lahko prišli, se zadeva le poglablja. Medlo oz. necelovito reševanje mladinske problematike je tudi posledica dejstva, da sodijo pristojnosti glede reševanja določenega vprašanja pod eno ministrstvo, drugo vprašanje pa pod drugo. Prave koordinacije in pregleda ni, pravi Tomaž Deželan, v Sloveniji bi torej potrebovali samostojen organ, ki bi deloval pod vlado in bi imel sredstva, moč in pregled nad položajem.
Težava je tudi pomanjkanje podatkov, v Sloveniji sploh ne vemo, kaj se dogaja z mladimi. Eden izmed novejših globalnih indeksov, ki govori o blaginji mladih in ga je Deželan razvil skupaj z bruseljskimi strokovnjaki – indeks razvitosti mladih –, sicer kaže dobro sliko. Slovenija se je med 154 državami znašla na odličnem 16. mestu. Smo na vrhu po dostopnosti do znanja in osebne varnosti, vendar Deželan opozarja, da imamo tudi težave: to je dostopnost do stanovanj (115. na svetu), percepcija korupcije (109. na svetu), odprtost mladih do imigrantov (133. mesto). Že dalj časa pa imajo mladi tudi težave na trgu dela.
Pri tem po mnenju raziskovalca in političnega analitika ne gre toliko za samo zaposljivost, temveč za prekarne oblike dela, v katere so vključeni mladi: nenehno podaljševanje pogodb o zaposlitvi, espeji, druge, krajše oblike delovnih razmerij. Vsa ta razmerja so si izmislili delodajalci zato, da ostajajo fleksibilni. Fleksibilni pa ostajajo, pravi Deželan, na račun mladih.
Izr. prof. dr. Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Zadnje parlamentarne volitve so vsaj na začetku nekoliko zamajale splošno sprejeto mnenje, da mlade politika ne zanima in se zato ne udeležujejo volitev. Strokovnjaki in nato podatki volilne komisije pa so prve ocene o tem, da so mladi v veliki meri odšli na volišče, zavrnili. Mladi se v primerjavi s starejšimi generacijami še vedno v manjšem deležu odpravljajo na volitve.
Kaj to pomeni za demokratičnost države in za naslavljanje ter reševanje problematike mladih, na primer trga dela in stanovanjske politike? Kljub boljšim gospodarskim rezultatom in izboljšanju zaposlitvenih priložnosti mladih so mladi še vedno ena izmed skupin v slovenskih družbi, ki je najbolj podvržena tveganju revščine in nestanovitnim razmeram na trgu dela. O položaju in politični participaciji mladih smo se pred mednarodnim dnem mladih, ki ga OZN zaznamuje 12. avgusta, pogovarjali z izr. prof. dr. Tomažem Deželanom s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Zadnje parlamentarne volitve v Sloveniji so potrdile smernice v politični participaciji mladih – ti se v manjši meri kot starejše generacije odpravljajo na volišča. Dr. Deželan pa opozarja, da niso problematični le najmlajši volivci, temveč tudi tisti, stari do 45 let. Obe skupini sta namreč v razmerju do drugih dveh (od 45 do 60 let in od 60 let naprej) v veliko manjši meri oddali svoje glasove.
“Pomeni, da lahko čez 30, 25 let dobimo demokracijo s 30-odstotno volilno udeležbo. To pa je problem. Ravno ti podatki državne volilne komisije kažejo na to, da volilna participacija ni problem mladih, je v bistvu že problem volivcev, volivcev, ki so stari do 45 let. In čez 15 let bo to problem delovno aktivne populacije. To pa je ogromen problem! Tisto, kar je prej veljalo za težavo mladih, zdaj postaja težava slovenske demokracije.”
Vse manj volivcev bo odločalo o usodi države, zato Deželan svari pred demokracijo elit. Mladi so že zaradi demografskih dejavnikov v nezavidljivem položaju:
“Znašli smo se pred pastjo, da zaradi numerične deprivilegiranosti mladi niso zanimivi za politične akterje, za politične stranke. To pomeni, da ti politični akterji, ki sestavljajo vlade in ključne politike, mlade zanemarijo. To ni pavšalna teza, to so trditve, ki so bile vedno potrjene. In gre za preprosto enačbo: če te ni na volišču, te potem tudi ne bo znotraj ukrepov, ki bodo reševali določen položaj oziroma bodo ti ukrepi nizko na prioritetnem seznamu.”
Reševanje mladinske problematike – od prekarnosti, dostopnosti stanovanj, do politične participacije – torej že samo po sebi ni na vrhu prioritet političnih programov, če umanjkajo še tisti, ki bi na volitve lahko prišli, se zadeva le poglablja. Medlo oz. necelovito reševanje mladinske problematike je tudi posledica dejstva, da sodijo pristojnosti glede reševanja določenega vprašanja pod eno ministrstvo, drugo vprašanje pa pod drugo. Prave koordinacije in pregleda ni, pravi Tomaž Deželan, v Sloveniji bi torej potrebovali samostojen organ, ki bi deloval pod vlado in bi imel sredstva, moč in pregled nad položajem.
Težava je tudi pomanjkanje podatkov, v Sloveniji sploh ne vemo, kaj se dogaja z mladimi. Eden izmed novejših globalnih indeksov, ki govori o blaginji mladih in ga je Deželan razvil skupaj z bruseljskimi strokovnjaki – indeks razvitosti mladih –, sicer kaže dobro sliko. Slovenija se je med 154 državami znašla na odličnem 16. mestu. Smo na vrhu po dostopnosti do znanja in osebne varnosti, vendar Deželan opozarja, da imamo tudi težave: to je dostopnost do stanovanj (115. na svetu), percepcija korupcije (109. na svetu), odprtost mladih do imigrantov (133. mesto). Že dalj časa pa imajo mladi tudi težave na trgu dela.
Pri tem po mnenju raziskovalca in političnega analitika ne gre toliko za samo zaposljivost, temveč za prekarne oblike dela, v katere so vključeni mladi: nenehno podaljševanje pogodb o zaposlitvi, espeji, druge, krajše oblike delovnih razmerij. Vsa ta razmerja so si izmislili delodajalci zato, da ostajajo fleksibilni. Fleksibilni pa ostajajo, pravi Deželan, na račun mladih.
Mladi odhajajo iz kmetijstva, podeželje se prazni, vse pogosteje slišimo obupane klice iz kmetijskih vrst. Statistični podatki to potrjujejo. Kmetje komaj še zmorejo izpolnjevati vse okoljevarstvene, davčne, administrativne in cenovne zahteve, ki jih prednje postavlja družba. Anja Mager, predsednica Zveze Slovenske podeželske mladine, je ena tistih, ki jim ni vseeno, in je pripravljena bojevati bitko za boljšo prihodnost mladih na podeželju. V času njenega mandata je Zveza slovenske podeželske mladine postala eden najbolj zagnanih partnerjev pri oblikovanju kmetijske politike, se vključila v mednarodno sodelovanje in s projektnim delom odprla dodatne možnosti za opolnomočenje mladih kmetov. Česa se bojijo mladi kmetje in zakaj je vredno vztrajati pri delu, ki v družbi ni cenjeno?
Toni Smolej, dolgoletni gorski reševalec, tudi inštruktor reševalec letalec, je z gorskim reševanjem povezan več kot pet desetletij. Gorsko reševanje je poslanstvo, največ odtehta pravočasna pomoč, prostovoljstvo pa oblikuje njegovo življenje. Toni Smolej, prejemnik najvišjega priznanja Civilne zaščite, Zlatega kipca, in drugih visokih priznanj, je tudi miner snežnih plazov, dejaven v civilni zaščiti občine Radovljica, je prvi posredovalec.
Martin Marinč, ravnatelj osnovne šole Fara v bližnjem Kostelu, je pravi poznavalec teh krajev. Bil je med ustanovitelji občine Kostel, dobro pozna tegobe in lepote življenja tukaj ob Kolpi. Sloveniji pa je verjetno najbolj znan kot soustanovitelj in harmonikar pri Prifarskih muzikantih, ki letos praznujejo 35 letnico delovanja. V občinah Kostel in Osilnica v povprečju živi najstarejše prebivalstvo, nekaj čez 50 let so stari v povprečju. To v kraje ob Kolpi prinaša številne izzive, hkrati pa so zaradi lepote narave privlačni za obiskovalce in turiste.
Peter Grum od decembra lani vodi finančno upravo. Z davčno službo je tako rekoč povezan od začetka, saj se je kot vladni štipendist najprej zaposlil kot pripravnik na davčnem uradu v Ljubljani. Potem je v davčni oziroma zdaj finančni upravi opravljal več nalog, vodil različne oddelke, delo je bilo pretežno tesno povezano z informacijskimi tehnologijami in prenovo sistemov. Je tudi najmlajši generalni direktor Fursa oziroma njenih predhodnic. Ta položaj je zasedel z 41. leti. Po izobrazbi je diplomirani pravnik. Vodil je nekaj odmevnih projektov, uvedbo davčnih blagajn, izkoriščanje turističnih bonov, pa tudi vzpostavitev mobilne aplikacije e-davki. In kakšna bo finančna uprava čez pet let? Bo še bolj sodobna, se bo še bolj približala zavezancem in jim olajšala izpolnjevanje davčnih obveznosti ter spodbujala prostovoljno plačevanje ali pa bo šla v smer stroge ustanove z represivnimi prijemi? Tudi o tem z današnjim gostom Petrom Grumom, generalnim direktorjem finančne uprave.
Kako razmišlja o novinarstvu in o RTV-hiši, v kateri je bil zaposlen več kot 41 let in ki preživlja verjetno najbolj turbulentne čase doslej? Kot novinar, urednik, komentator, direktor radia, nekdanji dopisnik iz Moskve, tudi prevajalec in alpinist, sicer pa radijec po duši in srcu, je kritičen in analitičen opazovalec dogajanja doma in po svetu. O dogajanju na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze veliko ve, zato ni čudno, da ni napovedoval hitrega konca vojne v Ukrajini, ko se je začela pred letom dni. Danes pravi, da gre "s slabega le še na slabše".
V najstarejšem prirodoslovnem avstrijskem muzeju Joanneum v Gradcu, ki velja tudi za največji univerzalni muzej srednje Evrope, imajo novo vodstvo. Na čelu muzeja, ki združuje pod svojim okrilje 19 enot, je od začetka tega leta slovenski arheolog dr. Marko Mele, ki je postal znanstveni vodja te pomembne kulturne ustanove. Gremij, posebna komisija Joanneuma je odločitev o izbiri Meleta sprejel soglasno in izpostavila strokovno podkovanost slovenskega znanstvenika. Ta je bil doslej zadolžen za urejanje prazgodovinske zbirke graškega arheološkega muzeja in je med drugim lani vodil izkopavanja pod graškim gradom. Dr. Marko Mele bo graški muzej vodil do leta 2027. Med njegovimi prednostnimi izzivi bodo predvsem inovacije, sodelovanje in premik iz muzejskih prostorov navzven.
Na terenu v Cerknem je bil naš gost 39-letni župan občine Cerkno Gašper Uršič, ki je decembra lani začel svoj drugi mandat. Pred vstopom v politiko je bil aktiven kulturnik, v.d. direktorja Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno in samostojni podjetnik. Med drugim ga bomo vprašali, zakaj se je leta 2018 odločil za župansko kandidaturo in kateri so največji razvojni izzivi občine s 4500 prebivalci in približno 6 milijonov evrov visokim letnim proračunom.
Šanson je uglasbena poezija, ki oživi pod odrskimi lučmi. S svojo unikatno interpretacijo, v kateri se spojijo glasba, pesniška beseda in gledališče, nam ga vse od konca 80. let prejšnjega stoletja prinaša Vita Mavrič. Svojo ustvarjalno pot si je tlakovala sama in dvajset let vodila Café teater ter pripravljala festival šansonov La vie en rose. Zadnjih pet let se posveča intimnejšim, vsebinsko zahtevnejšim projektom, kakršen je najnovejši album »Kontra-Alba« z njenimi interpretacijami pesmi Janija Kovačiča.
Preden je vstopila v politiko, je bila sodnica, javnosti pa je postala znana po tem, ko je bila deležna disciplinskega postopka zaradi svojih objav na družbenem omrežju Facebook, v katerih je bila kritična do nekdanjega premiera. Je podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, maja lani pa je postala prva predsednica državnega zbora.
Goran Šoster vodi Prleško razvojno agencijo, ki so jo v Ljutomeru ustanovili leta 1998, hkrati pa je član upravnega odbora Društva za razvoj slovenskega podeželja. Z različnimi projekti, ki segajo tudi čez državno mejo, s sodelavci skrbi za napredek in povezovanje zlasti na območju Prlekije in Pomurja, svojo zavezanost ekologiji pa udejanja tudi na svoji vinogradniški kmetiji v osrčju Krajinskega parka Jeruzalem. Kot ljutomerski alternativec se je že pred desetletji vključeval v gibanje za zaščito reke Mure, znan pa je tudi kot soustanovitelj slovenskega in evropskega podeželskega parlamenta. Goran Šoster že od vsega začetka poje v komornem pevskem zboru Orfej, ki v Ljutomeru deluje od leta 1989.
Gost osrednjega Intervjuja na Prvem je zdravnik David Zupančič, specializant infektologije, spletni vplivnež in avtor slovenske knjige leta 2022, Življenje v sivi coni. V svojem knjižnem prvencu, ki je podrl prodajne rekorde, opisuje čas pandemije koronavirusa skozi prizmo mladega zdravnika na ljubljanski Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, obenem pa humorno, iskreno in neposredno odpira še celo vrsto razmislekov o zdravstvenem sistemu, življenju in svetu. Vse troje ima v časih, ki jih živimo, še celo kopico preizkušenj in vprašanj. Davidu Zupančiču jih je zastavljala Mojca Delač.
V studio smo povabili družinskega zdravnika v Zdravstvenem domu Kamnik Roka Ravnikarja, ki je tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici. Vprašali ga bomo, kje on vidi rešitev za akutno krizo v družinski medicini, ko 130 tisoč pacientov nima svojega izbranega zdravnika. So ambulante za neopredeljene res edina rešitev, bi lahko zvišali normativ, glavarinski količnik? Pa tudi, kaj misli o stavki, o plačah zdravnikov, kako mlade pritegniti v ta poklic.
Prvo sredo v letu 2023 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 51 relevantnih sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 13 najodmevnejših. Odlomke šestih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali odlomke preostalih sedmih. Slišali boste odlomke iz pogovorov z dr. Gregorjem Modrom, prof. Brunom Giordanijem, arhitektom Robertom Klunom, popotnikom Zvonetom Šerugo, upokojeno kriminalistko Katjo Bašič, s strokovnjakom za vodo prof. dr. Mihaelom Brenčičem in s strokovnjakinjo za prst, Ddr. Ano Vovk.
V terminu sredinega intervjuja smo izbrali 13 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2022. V prvem delu bomo slišali razmišljanja dr. Simona Malmenvalla, sinologinje dr. Maje Veselič, arhitekta dr. Miloša Kosca, pedologa dr. Roka Miheliča, dr. Andreja Robide in inženirja Marjana Pipenbaherja.
Maša Ogrizek je po izobrazbi univerzitetna diplomirana sociologinja kulture in filozofinja, je od leta 2008 samozaposlena v kulturi; sprva kot kritičarka, sedaj kot književnica. Njeno pisanje za otroke in mladino odlikuje izpiljen jezik, ki je včasih intoniran humorno, spet drugič poetično. Njena zadnja knjiga Lisičja luna je prejela nagrado večernica za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo preteklega leta. Zbirka kratkih zgodb Koko Dajsa v mestu, ki je bila nominirana za nagrado Desetnica, je bila izbrana za projekt Ljubljana bere in so jo prejeli vsi ljubljanski četrtošolci. Po njeni knjigi Gospa s klobukom, ki je bila nominirana za Levstikovo nagrado, pa nastajata celovečerni animirani film in radijska igra.
Slovenski alpinizem je konec novembra dobil novo potrditev, da njegovi predstavniki sodijo med največje legende tovrstnega osvajanja gora. V Brianconu v Franciji je Silvo Karo prejel prestižno nagrado zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu. V več kot 40 let dolgi karieri je alpinistična pot Silva Kara vodila s kmečkega podeželja in domačih Julijskih Alp do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih granitnih dimnikov Karakoruma in yosemitskih navpičnih zidov. Kakšno veličino dosežkov je žirija, ki podeljuje nagrado zlati cepin, prepoznala v delu sicer tudi Bloudkovega nagrajenca, nosilca odlikovanja red za zasluge Republike Slovenije in častnega člana angleškega Alpine Cluba Silva Kara, boste slišali v Intervjuju.
Pred nekaj več kot tridesetimi leti je pustila delo v tovarni v Rušah in se prepustila petju. Kmalu se je s slovenskim prevodom standarda Is You Is or Is You Ain't My Baby – A si ti al' nisi ti moj ljubi – povzpela na vrh lestvic in osvojila domače občinstvo s svojim nežnim, žametnim glasom. Bila je prva jazzovska pevka pri nas, ki se je zavestno in z vsem srcem posvečala jazzovski glasbi in jo želela s prepevanjem tudi v slovenščini približati širšemu občinstvu. Ko je spoznala ameriškega pianista Steva Klinka, sta postala nerazdružljiv tandem tako v glasbenem kot zasebnem življenju in skupaj že skoraj trideset let pišeta čudovito zgodbo. Pred njo je izdaja petnajstega samostojnega albuma, ki ga je posnela z nacionalnim jazzovskim orkestrom, Big Bandom RTV Slovenija. Poglobljenost v besedilo in zvok skladb naredita njene interpretacije srčne, iskrene ter občutene. Mio Žnidarič gosti glasbena urednica Alja Kramar.
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije zastopa interese več kot 118.000 slovenskih invalidov. Je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Gostja sredinega Intervjuja je magistrica Mateja Toman, ki je letos oktobra, pred tem je bila vršilka dolžnosti, postala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Ob prihajajočem 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, smo z gostjo magistrico Matejo Toman osvetlili, kakšno je dejansko stanje na področju temeljnih pravic in enakih možnosti invalidov v naši družbi ter s kakšnimi izzivi se spopadajo invalidi v vsakdanjem življenju. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.
Te dni je pozornost svetovne javnosti, predvsem športne, usmerjena v arabski svet. Gre za predel sveta, ki slovi tudi po megalomanskih arhitekturnih presežkih in z različnimi mednarodnimi projekti privablja vlagatelje, pa tudi ustvarjalce z vsega sveta. Mednje štejemo tudi Slovenca, ki že več let uspešno deluje v Zalivu. Oblikovalec in arhitekt Robert Klun je za različne projekte prejel številne mednarodne nagrade. Najbolje ga je javnost spoznala pri projektu slovenskega paviljona na EXPU 2020 v Dubaju. Je tudi eden tistih, ki so popeljali slovensko pohištveno industrijo, arhitekturo in dizajn v Savdsko Arabijo. Kako realno je zastavljen projekt Neom, pametno mesto, stolpnica, ki naj bi se v dolžini 170 kilometrov v ravni črti vila čez puščavo? Kaj se bo zgodilo s stadioni po koncu svetovnega prvenstva v Katarju?
Primeri spolnega nadlegovanja, izkoriščanja in zlorab praviloma vedno pretresejo javnost. Zaradi spolnega nasilja je policija v zadevi Fotopub že vložila prvo ovadbo, in sicer za štiri kazniva dejanja,od tega za dve zoper spolno nedotakljivost. Ob dogajanju v jahalnem klubu v Ljubljani policija opravlja preiskave. Nekatere žrtve so v obeh omenjenih primerih torej povedale svoje. 18. novembra zaznamujemo evropski dan boja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnimi zlorabami, 25. novembra pa mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Kje smo kot družba? Smo dovolj ozaveščeni? Da še vedno vlada taka družbena klima, da žrtve o tem ne govorijo, pravi Katja Bašič, upokojena kriminalistka z bogatimi izkušnjami na področju spolnega nasilja. Je spolnega nasilja zdaj več kot pred desetletji?
Neveljaven email naslov