Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«.
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa Delo, Jure Apih je bil z delom tam povezan skoraj štiri desetletja
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela.
Jure Apih vidi časopis prihodnosti kot intelektualni izdelek. V njem hoče dobiti razmišljanja pametnih, obveščenih, razgledanih, lucidnih novinarjev.
Meni se je časopis vedno zdel kot pismo, ki ga novinar piše bralcu. Je neposredna in individualna oblika komunikacije, čeprav je natisnjen v nakladi več tisoč ali več deset tisoč izvodov.
V spominu nekoliko starejših slovenskih bralcev je tednik Teleks, ki je v svojem času veljal za veliko osvežitev na slovenskem medijskem prostoru, bil je tiha avantgarda, Jure Apih pa je z njim “prezgodaj kikirikal”.
Državljanski pogum Slovencev se je rodil konec osemdesetih let v pismih bralcev v Delovem PP 29.
Ko primerja razmere v medijih nekoč in danes, ne idealizira preteklosti, ugotavlja pa, da je svet postal tako brutalen, da nikogar več ni sram funkcionirati na pritlehen način.
V družbi je določena distribucija moči, vpliva, nesramnosti, ki strukturira družbo ne glede na sistem, v katerem je. Zato se sprašujem, ali smo sploh imeli drugo možnost, bi sploh lahko izbrali drugačno pot?
Zaupanje v medije in novinarje je izjemno nizko. Po Apihovem mnenju precej odgovornosti za nastali položaj nosi novinarski ceh. Novinarji se velikokrat znajdejo med vizijo poslanstva in prisilo ekonomske uspešnosti.
Profesionalna odličnost zagotavlja tudi ekonomsko uspešnost.
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«.
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa Delo, Jure Apih je bil z delom tam povezan skoraj štiri desetletja
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela.
Jure Apih vidi časopis prihodnosti kot intelektualni izdelek. V njem hoče dobiti razmišljanja pametnih, obveščenih, razgledanih, lucidnih novinarjev.
Meni se je časopis vedno zdel kot pismo, ki ga novinar piše bralcu. Je neposredna in individualna oblika komunikacije, čeprav je natisnjen v nakladi več tisoč ali več deset tisoč izvodov.
V spominu nekoliko starejših slovenskih bralcev je tednik Teleks, ki je v svojem času veljal za veliko osvežitev na slovenskem medijskem prostoru, bil je tiha avantgarda, Jure Apih pa je z njim “prezgodaj kikirikal”.
Državljanski pogum Slovencev se je rodil konec osemdesetih let v pismih bralcev v Delovem PP 29.
Ko primerja razmere v medijih nekoč in danes, ne idealizira preteklosti, ugotavlja pa, da je svet postal tako brutalen, da nikogar več ni sram funkcionirati na pritlehen način.
V družbi je določena distribucija moči, vpliva, nesramnosti, ki strukturira družbo ne glede na sistem, v katerem je. Zato se sprašujem, ali smo sploh imeli drugo možnost, bi sploh lahko izbrali drugačno pot?
Zaupanje v medije in novinarje je izjemno nizko. Po Apihovem mnenju precej odgovornosti za nastali položaj nosi novinarski ceh. Novinarji se velikokrat znajdejo med vizijo poslanstva in prisilo ekonomske uspešnosti.
Profesionalna odličnost zagotavlja tudi ekonomsko uspešnost.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov