Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Dirigentka Urša Lah je glasbenica z izjemnim izvajalskim opusom, številnimi mednarodnimi nagradami. Med njimi je več zlatih plaket in prvih nagrad s prestižnih mednarodnih zborovskih tekmovanj, več posebnih nagrad, vsaj trikrat je bila na primer imenovana za najboljšo dirigentko tekmovanja. Je prejemnica posebnih nagrad za izbiro programa in za interpretacijo sodobnih zborovskih skladb. Največji takšen uspeh pa je gotovo osvojitev nagrade The European Grand Prix torej Velika nagrada Evrope za zborovsko petje v Debrecenu na Madžarskem, ki jo je leta 2008 osvojila z Akademskim pevskim zborom »Tone Tomšič« Univerze v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana ji je podelila Župančičevo nagrado, Javni sklad za kulturne dejavnosti pa Gallusovo plaketo.
Urša Lah je ustanoviteljica Pevske šole za zborovske pevce pri Glasbeni matici in je nepogrešljivi člen najzahtevnejših svetovnih glasbenih žirij. Zdaj je redno nastavljena kot mojstrice zbora (»kormester«) v profesionalnem simfoničnem orkestru v Trondheimu na Norveškem. Pripravlja in vodi zbor ter ima končno umetniško odgovornost za vse vokalno-instrumentalne produkcije. Ob tem je izredna profesorica na največji norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu, na kateri poučuje zborovsko dirigiranje in vodenje ansamblov. Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
“Zborovska pesem pomeni življenje ljudstva. V kraljestvu visoke umetnosti je mogoče laično udejstvovanje. Vsak od nas ima svoj lasten instrument. Sama še vedno verjamem, da je mogoče vsakega od teh glasbil dobro uglasiti, če se začne človek dovolj zgodaj ukvarjati s petjem. To skupinsko, večjim množicam dosegljivo poustvarjanje glasbe, ki je v številnih primerih tudi mistično oživljanje mrtvih skladateljev, me je vselej magično privlačilo.”
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Dirigentka Urša Lah je glasbenica z izjemnim izvajalskim opusom, številnimi mednarodnimi nagradami. Med njimi je več zlatih plaket in prvih nagrad s prestižnih mednarodnih zborovskih tekmovanj, več posebnih nagrad, vsaj trikrat je bila na primer imenovana za najboljšo dirigentko tekmovanja. Je prejemnica posebnih nagrad za izbiro programa in za interpretacijo sodobnih zborovskih skladb. Največji takšen uspeh pa je gotovo osvojitev nagrade The European Grand Prix torej Velika nagrada Evrope za zborovsko petje v Debrecenu na Madžarskem, ki jo je leta 2008 osvojila z Akademskim pevskim zborom »Tone Tomšič« Univerze v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana ji je podelila Župančičevo nagrado, Javni sklad za kulturne dejavnosti pa Gallusovo plaketo.
Urša Lah je ustanoviteljica Pevske šole za zborovske pevce pri Glasbeni matici in je nepogrešljivi člen najzahtevnejših svetovnih glasbenih žirij. Zdaj je redno nastavljena kot mojstrice zbora (»kormester«) v profesionalnem simfoničnem orkestru v Trondheimu na Norveškem. Pripravlja in vodi zbor ter ima končno umetniško odgovornost za vse vokalno-instrumentalne produkcije. Ob tem je izredna profesorica na največji norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu, na kateri poučuje zborovsko dirigiranje in vodenje ansamblov. Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
“Zborovska pesem pomeni življenje ljudstva. V kraljestvu visoke umetnosti je mogoče laično udejstvovanje. Vsak od nas ima svoj lasten instrument. Sama še vedno verjamem, da je mogoče vsakega od teh glasbil dobro uglasiti, če se začne človek dovolj zgodaj ukvarjati s petjem. To skupinsko, večjim množicam dosegljivo poustvarjanje glasbe, ki je v številnih primerih tudi mistično oživljanje mrtvih skladateljev, me je vselej magično privlačilo.”
Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.
Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.
Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!
Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
»Vedno sem bil komunist ... seveda bolj salonskega tipa,« se je dr. Umberto Galimberti, univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije, namuznil, preden ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon Intervjuja. Eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov, uveljavljen tudi v svetu, je avtor desetin knjig in zavidljivega števila strokovnih člankov. Javnost osuplja s širino svojih zanimanj, pronicljivostjo uvida v probleme sodobnosti in poljudnostjo svojega izrazja – morda najizraziteje v Mitih našega časa, filozofski uspešnici, s katero se je uveljavil tudi pri nas. Prof. Umberto Galimberti bo gost Intervjuja v sredo, 30. aprila, po 10. uri na 1. programu Radia Slovenija.
Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Neveljaven email naslov