Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Dirigentka Urša Lah je glasbenica z izjemnim izvajalskim opusom, številnimi mednarodnimi nagradami. Med njimi je več zlatih plaket in prvih nagrad s prestižnih mednarodnih zborovskih tekmovanj, več posebnih nagrad, vsaj trikrat je bila na primer imenovana za najboljšo dirigentko tekmovanja. Je prejemnica posebnih nagrad za izbiro programa in za interpretacijo sodobnih zborovskih skladb. Največji takšen uspeh pa je gotovo osvojitev nagrade The European Grand Prix torej Velika nagrada Evrope za zborovsko petje v Debrecenu na Madžarskem, ki jo je leta 2008 osvojila z Akademskim pevskim zborom »Tone Tomšič« Univerze v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana ji je podelila Župančičevo nagrado, Javni sklad za kulturne dejavnosti pa Gallusovo plaketo.
Urša Lah je ustanoviteljica Pevske šole za zborovske pevce pri Glasbeni matici in je nepogrešljivi člen najzahtevnejših svetovnih glasbenih žirij. Zdaj je redno nastavljena kot mojstrice zbora (»kormester«) v profesionalnem simfoničnem orkestru v Trondheimu na Norveškem. Pripravlja in vodi zbor ter ima končno umetniško odgovornost za vse vokalno-instrumentalne produkcije. Ob tem je izredna profesorica na največji norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu, na kateri poučuje zborovsko dirigiranje in vodenje ansamblov. Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
“Zborovska pesem pomeni življenje ljudstva. V kraljestvu visoke umetnosti je mogoče laično udejstvovanje. Vsak od nas ima svoj lasten instrument. Sama še vedno verjamem, da je mogoče vsakega od teh glasbil dobro uglasiti, če se začne človek dovolj zgodaj ukvarjati s petjem. To skupinsko, večjim množicam dosegljivo poustvarjanje glasbe, ki je v številnih primerih tudi mistično oživljanje mrtvih skladateljev, me je vselej magično privlačilo.”
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
Dirigentka Urša Lah je glasbenica z izjemnim izvajalskim opusom, številnimi mednarodnimi nagradami. Med njimi je več zlatih plaket in prvih nagrad s prestižnih mednarodnih zborovskih tekmovanj, več posebnih nagrad, vsaj trikrat je bila na primer imenovana za najboljšo dirigentko tekmovanja. Je prejemnica posebnih nagrad za izbiro programa in za interpretacijo sodobnih zborovskih skladb. Največji takšen uspeh pa je gotovo osvojitev nagrade The European Grand Prix torej Velika nagrada Evrope za zborovsko petje v Debrecenu na Madžarskem, ki jo je leta 2008 osvojila z Akademskim pevskim zborom »Tone Tomšič« Univerze v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana ji je podelila Župančičevo nagrado, Javni sklad za kulturne dejavnosti pa Gallusovo plaketo.
Urša Lah je ustanoviteljica Pevske šole za zborovske pevce pri Glasbeni matici in je nepogrešljivi člen najzahtevnejših svetovnih glasbenih žirij. Zdaj je redno nastavljena kot mojstrice zbora (»kormester«) v profesionalnem simfoničnem orkestru v Trondheimu na Norveškem. Pripravlja in vodi zbor ter ima končno umetniško odgovornost za vse vokalno-instrumentalne produkcije. Ob tem je izredna profesorica na največji norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu, na kateri poučuje zborovsko dirigiranje in vodenje ansamblov. Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.
“Zborovska pesem pomeni življenje ljudstva. V kraljestvu visoke umetnosti je mogoče laično udejstvovanje. Vsak od nas ima svoj lasten instrument. Sama še vedno verjamem, da je mogoče vsakega od teh glasbil dobro uglasiti, če se začne človek dovolj zgodaj ukvarjati s petjem. To skupinsko, večjim množicam dosegljivo poustvarjanje glasbe, ki je v številnih primerih tudi mistično oživljanje mrtvih skladateljev, me je vselej magično privlačilo.”
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov