Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem

14.08.2019

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti.

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs o življenju porabskih rojakov nekoč in danes

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na zahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako živijo danes? Kako je s slovenskim jezikom in kakšen odnos ima do narodnih skupnosti vlada Viktorja Orbana? O tem se pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem.

Otroštvo je preživela na Gornjem Seniku, po končani srednji šoli pa se je odločila za študij slovenščine in zgodovine v Sombotelu in potem odšla v Slovenijo, vendar se je zaradi družine po dveh letih vrnila v rojstno Porabje.

Od leta 2006 je zelo uspešno vodila Razvojno agencijo Slovenska krajina, namenjeno predvsem pridobivanju evropskih sredstev, zaslužna pa je tudi za delovanje slovenske vzorčne kmetije, ki je eden pomembnih temeljev za razvoj Porabja.

Kako rojaki na Madžarskem doživljajo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?

»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«

Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.

»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«

Kakšen pa je odnos pristojnih madžarskih oblasti do slovenske narodne skupnosti glede na to, da je Viktor Orban znan po nasprotovanju beguncem in nevladnim organizacijam?

»Slovenska narodna skupnost je v zadnjih dveh mandatih dobila izredno veliko pomoč madžarske vlade. Naše organizacije so se dolga leta trudile, da bi zagotovile našim učiteljem plače. Zdajšnja madžarska vlada je ponudila Državni slovenski samoupravi (drugi krovni organizaciji porabskih Slovencev, op. p.) možnost, da vzdržuje šoli, država pa na podlagi petletne pogodbe zagotavlja denar za delovanje.«

Porabski Slovenci imajo svoj časopis, tednik Porabje, radijsko postajo in radijsko oddajo, imajo pa tudi svojo zagovornico v madžarskem parlamentu. Še naprej se bodo bojevali za to, da bi dobili svojega poslanca, pojasnjuje Andrea Kovacs, ki ima velike zasluge za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije. Priznava pa, da bi, če bi prej vedeli, kaj pomeni upravljati kmetijo z živino in obdelovalnim površinami, temeljiteje razmislili, ali se je pametno odločiti za sodelovanje pri tem projektu.

Postavitev slovenske vzorčne kmetije je financirala Slovenija in tudi pri razvojnem programu slovenskega Porabja računajo na njeno sodelovanje. Omenjeni program je spodbudila madžarska vlada. Gre za pilotski projekt, ki so ga zaradi uspešne porabe evropskih sredstev zaupali prav porabskim Slovencem. Program mora zdaj potrditi madžarska vlada, z njim pa naj bi financirali različne projekte in obnovili osnovno infrastrukturo.

»Razvoj slovenskega Porabja je odvisen od infrastrukture. Brez nje ne moreš razvijati pokrajine. Osnova tega gospodarskega programa je ureditev cest, kanalizacije, saj smo del narodnega parka.«

Razvoj Porabja pa je pomemben tudi za matično državo, opozarja Andrea Kovacs:

»Smo most med Madžarsko in Slovenijo in zakaj ne bi dobili pomoči matične države? Menim, da si je naša narodna skupnost zaslužila podporo matičnega naroda, podobno kot prekmurski Madžari.«

Zelo pomembno za razvoj Porabja in tam živečo slovensko narodno skupnost bi bilo tudi kakšno slovensko podjetje, ki bi prišlo v ta del Madžarske in bi zaposlovalo slovensko govoreče ljudi. To bi bila dobra spodbuda tudi za mlade, da bi ostali, je prepričana naša sogovornica.

»Slovensko Porabje je bilo nekoč, bi lahko rekli, bogu za hrbtom. Danes, ko smo odprti, bi lahko bilo popek sveta.«

Daljši pogovor s predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem pa lahko slišite v oddaji Intervju.

 


Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem

14.08.2019

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti.

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs o življenju porabskih rojakov nekoč in danes

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na zahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako živijo danes? Kako je s slovenskim jezikom in kakšen odnos ima do narodnih skupnosti vlada Viktorja Orbana? O tem se pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem.

Otroštvo je preživela na Gornjem Seniku, po končani srednji šoli pa se je odločila za študij slovenščine in zgodovine v Sombotelu in potem odšla v Slovenijo, vendar se je zaradi družine po dveh letih vrnila v rojstno Porabje.

Od leta 2006 je zelo uspešno vodila Razvojno agencijo Slovenska krajina, namenjeno predvsem pridobivanju evropskih sredstev, zaslužna pa je tudi za delovanje slovenske vzorčne kmetije, ki je eden pomembnih temeljev za razvoj Porabja.

Kako rojaki na Madžarskem doživljajo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?

»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«

Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.

»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«

Kakšen pa je odnos pristojnih madžarskih oblasti do slovenske narodne skupnosti glede na to, da je Viktor Orban znan po nasprotovanju beguncem in nevladnim organizacijam?

»Slovenska narodna skupnost je v zadnjih dveh mandatih dobila izredno veliko pomoč madžarske vlade. Naše organizacije so se dolga leta trudile, da bi zagotovile našim učiteljem plače. Zdajšnja madžarska vlada je ponudila Državni slovenski samoupravi (drugi krovni organizaciji porabskih Slovencev, op. p.) možnost, da vzdržuje šoli, država pa na podlagi petletne pogodbe zagotavlja denar za delovanje.«

Porabski Slovenci imajo svoj časopis, tednik Porabje, radijsko postajo in radijsko oddajo, imajo pa tudi svojo zagovornico v madžarskem parlamentu. Še naprej se bodo bojevali za to, da bi dobili svojega poslanca, pojasnjuje Andrea Kovacs, ki ima velike zasluge za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije. Priznava pa, da bi, če bi prej vedeli, kaj pomeni upravljati kmetijo z živino in obdelovalnim površinami, temeljiteje razmislili, ali se je pametno odločiti za sodelovanje pri tem projektu.

Postavitev slovenske vzorčne kmetije je financirala Slovenija in tudi pri razvojnem programu slovenskega Porabja računajo na njeno sodelovanje. Omenjeni program je spodbudila madžarska vlada. Gre za pilotski projekt, ki so ga zaradi uspešne porabe evropskih sredstev zaupali prav porabskim Slovencem. Program mora zdaj potrditi madžarska vlada, z njim pa naj bi financirali različne projekte in obnovili osnovno infrastrukturo.

»Razvoj slovenskega Porabja je odvisen od infrastrukture. Brez nje ne moreš razvijati pokrajine. Osnova tega gospodarskega programa je ureditev cest, kanalizacije, saj smo del narodnega parka.«

Razvoj Porabja pa je pomemben tudi za matično državo, opozarja Andrea Kovacs:

»Smo most med Madžarsko in Slovenijo in zakaj ne bi dobili pomoči matične države? Menim, da si je naša narodna skupnost zaslužila podporo matičnega naroda, podobno kot prekmurski Madžari.«

Zelo pomembno za razvoj Porabja in tam živečo slovensko narodno skupnost bi bilo tudi kakšno slovensko podjetje, ki bi prišlo v ta del Madžarske in bi zaposlovalo slovensko govoreče ljudi. To bi bila dobra spodbuda tudi za mlade, da bi ostali, je prepričana naša sogovornica.

»Slovensko Porabje je bilo nekoč, bi lahko rekli, bogu za hrbtom. Danes, ko smo odprti, bi lahko bilo popek sveta.«

Daljši pogovor s predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem pa lahko slišite v oddaji Intervju.

 


01.10.2014

Aleš Primc

Aktualni pogovori z gosti.


17.09.2014

Uroš Lipušček

Aktualni pogovori z gosti.


10.09.2014

Tamara Urbančič

Aktualni pogovori z gosti.


03.09.2014

Dr. Jure Vidmar

Pogovarjali se bomo z dr. Juretom Vidmarjem, predavateljem mednarodnega prava na Oxfordu, v Maastrichtu in v južnoafriški Pretorii. Med vprašanji, s katerimi se poglobljeno ukvarja zadnje mesece je tudi referendum o škotski neodvisnosti, ki se bo zgodil 18. Septembra. Z njim so povezana številna politološka, sociološka in pravna vprašanja, prav slednjim pa bomo posvetili osrednjo pozornost. Kaj lahko prinese škotska neodvisnost za mednarodno skupnost, kako je z državljanstvom in predvsem- obstankom v Evropski uniji? Kaj pa, če neodvisnost ne bo izglasovana? O aktualnih mednarodno-pravnih vprašanjih, s katerimi se ukvarja dr. Jure Vidmar v sredo po 10. uri na Prvem!


27.08.2014

Matej Venier

Aktualni pogovori z gosti.


13.08.2014

Kritik, voditelj, publicist MARCEL ŠTEFANČIČ

Aktualni pogovori z gosti.


06.08.2014

Iztok Kavčič

Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.


30.07.2014

Vlasta Nussdorfer

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.


23.07.2014

Franci Rozman

Aktualni pogovori z gosti.


16.07.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


09.07.2014

Intervju - Radio

Slavko Ivančič ni samo odličen pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri prepeval s v skupinah Bazar, Casino Band in Faraoni, je tudi glasbeni pedagog, pianist, zadnji dve leti umetniški direktor festivala Melodije morja in sonca, pa umetniški vodja klape Solinar in velik ljubitelj nogometa. Letos praznuje dve pomembni obletnici - 40 let glasbenega delovanja in 60. rojstni dan. O vsem tem , se bo z njim pogovarjala Anja Rupel.


02.07.2014

Dr. Marko Likon

Aktualni pogovori z gosti.


25.06.2014

Dr. Joachim Gross, dr.med.

Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.


18.06.2014

Andra Pollak, višja sodnica v Ontariu

Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.


11.06.2014

Uršula Cetinski

Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!


04.06.2014

Luka Mezgec

Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.


28.05.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


21.05.2014

Nogometni selektor MATJAŽ KEK

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 27 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov