Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem

14.08.2019

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti.

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs o življenju porabskih rojakov nekoč in danes

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na zahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako živijo danes? Kako je s slovenskim jezikom in kakšen odnos ima do narodnih skupnosti vlada Viktorja Orbana? O tem se pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem.

Otroštvo je preživela na Gornjem Seniku, po končani srednji šoli pa se je odločila za študij slovenščine in zgodovine v Sombotelu in potem odšla v Slovenijo, vendar se je zaradi družine po dveh letih vrnila v rojstno Porabje.

Od leta 2006 je zelo uspešno vodila Razvojno agencijo Slovenska krajina, namenjeno predvsem pridobivanju evropskih sredstev, zaslužna pa je tudi za delovanje slovenske vzorčne kmetije, ki je eden pomembnih temeljev za razvoj Porabja.

Kako rojaki na Madžarskem doživljajo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?

»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«

Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.

»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«

Kakšen pa je odnos pristojnih madžarskih oblasti do slovenske narodne skupnosti glede na to, da je Viktor Orban znan po nasprotovanju beguncem in nevladnim organizacijam?

»Slovenska narodna skupnost je v zadnjih dveh mandatih dobila izredno veliko pomoč madžarske vlade. Naše organizacije so se dolga leta trudile, da bi zagotovile našim učiteljem plače. Zdajšnja madžarska vlada je ponudila Državni slovenski samoupravi (drugi krovni organizaciji porabskih Slovencev, op. p.) možnost, da vzdržuje šoli, država pa na podlagi petletne pogodbe zagotavlja denar za delovanje.«

Porabski Slovenci imajo svoj časopis, tednik Porabje, radijsko postajo in radijsko oddajo, imajo pa tudi svojo zagovornico v madžarskem parlamentu. Še naprej se bodo bojevali za to, da bi dobili svojega poslanca, pojasnjuje Andrea Kovacs, ki ima velike zasluge za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije. Priznava pa, da bi, če bi prej vedeli, kaj pomeni upravljati kmetijo z živino in obdelovalnim površinami, temeljiteje razmislili, ali se je pametno odločiti za sodelovanje pri tem projektu.

Postavitev slovenske vzorčne kmetije je financirala Slovenija in tudi pri razvojnem programu slovenskega Porabja računajo na njeno sodelovanje. Omenjeni program je spodbudila madžarska vlada. Gre za pilotski projekt, ki so ga zaradi uspešne porabe evropskih sredstev zaupali prav porabskim Slovencem. Program mora zdaj potrditi madžarska vlada, z njim pa naj bi financirali različne projekte in obnovili osnovno infrastrukturo.

»Razvoj slovenskega Porabja je odvisen od infrastrukture. Brez nje ne moreš razvijati pokrajine. Osnova tega gospodarskega programa je ureditev cest, kanalizacije, saj smo del narodnega parka.«

Razvoj Porabja pa je pomemben tudi za matično državo, opozarja Andrea Kovacs:

»Smo most med Madžarsko in Slovenijo in zakaj ne bi dobili pomoči matične države? Menim, da si je naša narodna skupnost zaslužila podporo matičnega naroda, podobno kot prekmurski Madžari.«

Zelo pomembno za razvoj Porabja in tam živečo slovensko narodno skupnost bi bilo tudi kakšno slovensko podjetje, ki bi prišlo v ta del Madžarske in bi zaposlovalo slovensko govoreče ljudi. To bi bila dobra spodbuda tudi za mlade, da bi ostali, je prepričana naša sogovornica.

»Slovensko Porabje je bilo nekoč, bi lahko rekli, bogu za hrbtom. Danes, ko smo odprti, bi lahko bilo popek sveta.«

Daljši pogovor s predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem pa lahko slišite v oddaji Intervju.

 


Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem

14.08.2019

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti.

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs o življenju porabskih rojakov nekoč in danes

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na zahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako živijo danes? Kako je s slovenskim jezikom in kakšen odnos ima do narodnih skupnosti vlada Viktorja Orbana? O tem se pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem.

Otroštvo je preživela na Gornjem Seniku, po končani srednji šoli pa se je odločila za študij slovenščine in zgodovine v Sombotelu in potem odšla v Slovenijo, vendar se je zaradi družine po dveh letih vrnila v rojstno Porabje.

Od leta 2006 je zelo uspešno vodila Razvojno agencijo Slovenska krajina, namenjeno predvsem pridobivanju evropskih sredstev, zaslužna pa je tudi za delovanje slovenske vzorčne kmetije, ki je eden pomembnih temeljev za razvoj Porabja.

Kako rojaki na Madžarskem doživljajo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?

»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«

Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.

»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«

Kakšen pa je odnos pristojnih madžarskih oblasti do slovenske narodne skupnosti glede na to, da je Viktor Orban znan po nasprotovanju beguncem in nevladnim organizacijam?

»Slovenska narodna skupnost je v zadnjih dveh mandatih dobila izredno veliko pomoč madžarske vlade. Naše organizacije so se dolga leta trudile, da bi zagotovile našim učiteljem plače. Zdajšnja madžarska vlada je ponudila Državni slovenski samoupravi (drugi krovni organizaciji porabskih Slovencev, op. p.) možnost, da vzdržuje šoli, država pa na podlagi petletne pogodbe zagotavlja denar za delovanje.«

Porabski Slovenci imajo svoj časopis, tednik Porabje, radijsko postajo in radijsko oddajo, imajo pa tudi svojo zagovornico v madžarskem parlamentu. Še naprej se bodo bojevali za to, da bi dobili svojega poslanca, pojasnjuje Andrea Kovacs, ki ima velike zasluge za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije. Priznava pa, da bi, če bi prej vedeli, kaj pomeni upravljati kmetijo z živino in obdelovalnim površinami, temeljiteje razmislili, ali se je pametno odločiti za sodelovanje pri tem projektu.

Postavitev slovenske vzorčne kmetije je financirala Slovenija in tudi pri razvojnem programu slovenskega Porabja računajo na njeno sodelovanje. Omenjeni program je spodbudila madžarska vlada. Gre za pilotski projekt, ki so ga zaradi uspešne porabe evropskih sredstev zaupali prav porabskim Slovencem. Program mora zdaj potrditi madžarska vlada, z njim pa naj bi financirali različne projekte in obnovili osnovno infrastrukturo.

»Razvoj slovenskega Porabja je odvisen od infrastrukture. Brez nje ne moreš razvijati pokrajine. Osnova tega gospodarskega programa je ureditev cest, kanalizacije, saj smo del narodnega parka.«

Razvoj Porabja pa je pomemben tudi za matično državo, opozarja Andrea Kovacs:

»Smo most med Madžarsko in Slovenijo in zakaj ne bi dobili pomoči matične države? Menim, da si je naša narodna skupnost zaslužila podporo matičnega naroda, podobno kot prekmurski Madžari.«

Zelo pomembno za razvoj Porabja in tam živečo slovensko narodno skupnost bi bilo tudi kakšno slovensko podjetje, ki bi prišlo v ta del Madžarske in bi zaposlovalo slovensko govoreče ljudi. To bi bila dobra spodbuda tudi za mlade, da bi ostali, je prepričana naša sogovornica.

»Slovensko Porabje je bilo nekoč, bi lahko rekli, bogu za hrbtom. Danes, ko smo odprti, bi lahko bilo popek sveta.«

Daljši pogovor s predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem pa lahko slišite v oddaji Intervju.

 


14.05.2014

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


07.05.2014

Anita Ogulin

Aktualni pogovori z gosti.


30.04.2014

Prof. Umberto Galimberti

»Vedno sem bil komunist ... seveda bolj salonskega tipa,« se je dr. Umberto Galimberti, univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije, namuznil, preden ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon Intervjuja. Eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov, uveljavljen tudi v svetu, je avtor desetin knjig in zavidljivega števila strokovnih člankov. Javnost osuplja s širino svojih zanimanj, pronicljivostjo uvida v probleme sodobnosti in poljudnostjo svojega izrazja – morda najizraziteje v Mitih našega časa, filozofski uspešnici, s katero se je uveljavil tudi pri nas. Prof. Umberto Galimberti bo gost Intervjuja v sredo, 30. aprila, po 10. uri na 1. programu Radia Slovenija.


23.04.2014

László Kontler

Aktualni pogovori z gosti.


16.04.2014

Nataša Pirc Musar

Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.


09.04.2014

Mag. Dejan Židan

Aktualni pogovori z gosti.


02.04.2014

Thomas Henningsen

Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.


26.03.2014

Pisateljica Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


26.03.2014

Brina Svit

Aktualni pogovori z gosti.


12.03.2014

Dr. Klemen Grošelj

Aktualni pogovori z gosti.


05.03.2014

Tone Škarja

Aktualni pogovori z gosti.


26.02.2014

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan

Aktualni pogovori z gosti.


19.02.2014

Matej Planko in Klemen Petek

Aktualni pogovori z gosti.


12.02.2014

France Pibernik

Aktualni pogovori z gosti.


05.02.2014

Simona Vrevc

Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.


29.01.2014

Doku Zavgajev, ruski veleposlanik v Sloveniji

Aktualni pogovori z gosti.


22.01.2014

Gorazd Božič

Aktualni pogovori z gosti.


15.01.2014

Miha Cenc

Aktualni pogovori z gosti.


08.01.2014

Nana Milčinski

Aktualni pogovori z gosti.


Stran 28 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov