Potem ko je Hrvaška pred tedni dobila pozitivno oceno Evropske komisije glede tehnične pripravljenosti za vstop v šengensko območje, bo Hrvaška čez dober mesec in pol prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, takrat enkrat pa naj bi dobila novega predsednika ali predsednico države, vse bliže so tudi splošne volitve. A velikih sprememb ni pričakovati, ne v notranji ne v zunanji politiki. Razmere niso dobre, a veliko slabše tudi ne more biti, pravi dr. Žarko Puhovski, čigar ocene zgodovinskih dogodkov in analize aktualnih dogajanj vedno znova dvigujejo prah.

Znani zagrebški filozof, politolog in politični analitik, pravi, da od sedanje vladajoče garniture na Hrvaškem ni mogoče pričakovati kakšnih sprememb, ne na notranjem in niti na zunajepolitičnem področju.

Potem ko je Hrvaška pred tedni dobila pozitivno oceno Evropske komisije glede tehnične pripravljenosti za vstop v šengensko območje, bo čez dober mesec in pol prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Takrat enkrat naj bi dobila novega predsednika ali predsednico države, vse bliže pa so tudi splošne volitve. O tem je v sredinem  Intervjuju spregovoril znani hrvaški filozof in politolog, aktivist in politični analitik dr. Žarko Puhovski.

Puhovski je bil do upokojitve redni profesor na zagrebški Filozofski fakulteti in predavatelj na več tujih univerzah, bil pa je tudi politično aktiven, vendar je s svojimi ostrimi in brezkompromisnimi stališči pogosto prihajal navzkriž s prevladujočimi političnimi usmeritvami v družbi, še posebej z nacionalizmom. Zaradi tega je imel tudi nemalo težav. Tako je leta 1971 nastopil proti nosilcem in zagovornikom tako imenovane Hrvaške pomladi, zelo kritičen je bil tudi do nacionalistične politike in hrvaških osamosvojitvenih teženj ob koncu 80-ih let minulega stoletja. Oboje mu njegovi kritiki še danes očitajo.

Njegove  ocene zgodovinskih dogodkov in analize aktualnih dogajanj vedno znova dvigajo prah. Brez dlake na jeziku je tudi tokrat komentiral zunanje in notranje politične teme, razmere na Balkanu in ravnanje Evropske unije.

O slovensko-hrvaškem mejnem sporu:

»Hrvaška zavrača podpis arbitražnega sporazuma, čeprav njej bolj ustreza kot Sloveniji. Slovenija pa preprečuje Hrvaški vstop v Šengen, čeprav bi moralo biti zlasti njej v interesu, da se meja pomakne nižje proti jugu. Tega ni mogoče razložiti na razumen način.«

O odnosih s sosedi:

»Hrvaška je v sporu z vsemi sosedi. Če je nekdo v sporu z vsemi okoli sebe, je upravičeno sklepati, da je nekaj narobe z njim.«

O predsedniški kampanji:

»Ta je povsem nesmiselna, saj je vsaka obljuba kandidata nujno laž. Predsednik nima nobenih pooblastil in vnaprej je jasno, da nobene obljube ne more izpolniti.«

O hrvaških politikih:

»To so drugorazredni liki. Vsi bi bili nacionalisti, nihče pa ne ve, kaj je hrvaški nacionalni interes.«

O prioritetah predsedovanja EU:

»Med prioritetami ni vprašanja ekologije. Samo Trump in Plenković mislita, da to ni svetovni problem.«

O obsedenosti z minulo vojno:

»Pri nas se čas vrti nazaj. Zdi se, kot da je danes od zadnje vojne minilo manj časa kot pred desetimi leti.«