Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.
Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni
Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.
Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.
Koronakriza je po njenem mnenju tudi priložnost, da prevrednotimo vrednote, premislimo o lastnih prioritetah, o morebitnih korenitih spremembah, da morda zaradi povečanih občutkov tesnobe in anksioznosti, vendarle poiščemo pomoč in si izboljšamo kvaliteto življenja. Kot še poudarja naše ravnovesje v življenju temelji na petih podpornih stebrih in to so zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji.
Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek med drugim opozarja, da Slovenijo čaka še epidemija izgorelosti, tudi zato, ker ljudje ne maramo sprememb in ker preprosto ponavljamo tisto, kar smo se naučili, četudi to za nas ni dobro.
Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.
Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.
Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni
Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.
Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.
Koronakriza je po njenem mnenju tudi priložnost, da prevrednotimo vrednote, premislimo o lastnih prioritetah, o morebitnih korenitih spremembah, da morda zaradi povečanih občutkov tesnobe in anksioznosti, vendarle poiščemo pomoč in si izboljšamo kvaliteto življenja. Kot še poudarja naše ravnovesje v življenju temelji na petih podpornih stebrih in to so zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji.
Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek med drugim opozarja, da Slovenijo čaka še epidemija izgorelosti, tudi zato, ker ljudje ne maramo sprememb in ker preprosto ponavljamo tisto, kar smo se naučili, četudi to za nas ni dobro.
Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.
Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.
Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.
Slavko Ivančič ni samo odličen pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri prepeval s v skupinah Bazar, Casino Band in Faraoni, je tudi glasbeni pedagog, pianist, zadnji dve leti umetniški direktor festivala Melodije morja in sonca, pa umetniški vodja klape Solinar in velik ljubitelj nogometa. Letos praznuje dve pomembni obletnici - 40 let glasbenega delovanja in 60. rojstni dan. O vsem tem , se bo z njim pogovarjala Anja Rupel.
Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.
Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.
Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!
Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
»Vedno sem bil komunist ... seveda bolj salonskega tipa,« se je dr. Umberto Galimberti, univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije, namuznil, preden ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon Intervjuja. Eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov, uveljavljen tudi v svetu, je avtor desetin knjig in zavidljivega števila strokovnih člankov. Javnost osuplja s širino svojih zanimanj, pronicljivostjo uvida v probleme sodobnosti in poljudnostjo svojega izrazja – morda najizraziteje v Mitih našega časa, filozofski uspešnici, s katero se je uveljavil tudi pri nas. Prof. Umberto Galimberti bo gost Intervjuja v sredo, 30. aprila, po 10. uri na 1. programu Radia Slovenija.
Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Neveljaven email naslov