Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Duševno motnjo moramo obravnavati enako kot zlom noge

13.05.2020

Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani

Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.

Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni

Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.

Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.

Koronakriza je po njenem mnenju tudi priložnost, da prevrednotimo vrednote, premislimo o lastnih prioritetah, o morebitnih korenitih spremembah, da morda zaradi povečanih občutkov tesnobe in anksioznosti, vendarle poiščemo pomoč in si izboljšamo kvaliteto življenja. Kot še poudarja naše ravnovesje v življenju temelji na petih podpornih stebrih in to so zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji.

Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek med drugim opozarja, da Slovenijo čaka še epidemija izgorelosti, tudi zato, ker ljudje ne maramo sprememb in ker preprosto ponavljamo tisto, kar smo se naučili, četudi to za nas ni dobro.

Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.

Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.

 

 

 


dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Duševno motnjo moramo obravnavati enako kot zlom noge

13.05.2020

Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani

Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.

Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni

Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.

Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.

Koronakriza je po njenem mnenju tudi priložnost, da prevrednotimo vrednote, premislimo o lastnih prioritetah, o morebitnih korenitih spremembah, da morda zaradi povečanih občutkov tesnobe in anksioznosti, vendarle poiščemo pomoč in si izboljšamo kvaliteto življenja. Kot še poudarja naše ravnovesje v življenju temelji na petih podpornih stebrih in to so zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji.

Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek med drugim opozarja, da Slovenijo čaka še epidemija izgorelosti, tudi zato, ker ljudje ne maramo sprememb in ker preprosto ponavljamo tisto, kar smo se naučili, četudi to za nas ni dobro.

Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.

Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.

 

 

 


10.02.2016

Njena ekscelenca Sophie Honey

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je pred težavno odločitvijo ali naj ostane član Evropske unije. Premier David Cameron je o tem napovedal referendum, ki naj bi bil do konca leta 2017. Pred tem se britanski premier pogaja o reformah, ki jih zahteva njegova država, da bi ostala v Evropski uniji. O tem bodo razpravljali tudi na vrhu Evropske unije prihodnji teden. O britanskih predlogih v oddaji Sredin intervju govori veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji njena ekscelenca Sophie Honey. Vprašali smo jo tudi o britanskih pogledih na migracije oz. begunsko krizo in o reševanju perečih sporov na Bližnjem vzhodu.


27.01.2016

Matjaž Gruden

Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.


20.01.2016

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


13.01.2016

Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana

Leto 2015 je bilo za slovenski turizem izjemno - število tujih turistov je bilo lani največje, odkar živimo v samostojni Sloveniji. Enako velja za naše glavno mesto, ki niza ugodne številke že dolga leta, z letošnjim letom pa prevzema tudi naziv Zelene prestolnice Evrope. Turistični razvoj Ljubljane je očiten, a pomisleki ostajajo: v kolikšni meri so ugodne številke posledica negotovih ekonomskih in političnih razmer v nekaterih tradicionalno turističnih deželah? Kako ob vse večjem številu obiskovalcev ohraniti kvaliteto življenja meščanov? Kaj je cilj Ljubljane: masovni ali butični turizem? In ne nazadnje, kako lahko Ljubljana naziv Zelene prestolnice Evrope kar najbolje izkoristi? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.


06.01.2016

Pavle Čelik

Predlog za napoved: migrantski, begunski val se bo tudi letos nadaljeval, zato je treba kljub mnogim pomislekom zagotoviti nadzor nad prehodi državne meje, predvsem proti Hrvaški. Ob tem naj slovenska policija pričakuje, da bodo Hrvati začeli preusmerjati množice migrantov proti Reki in Istri. Tako ocenjuje sedanji položaj, mag. Pavel Čelik, zgodovinar, sociolog, nekdanji policist, ki je opravljal najodgovornejše naloge v tedanji zvezni in republiški milici. Čelik, ki ga je pred mikrofon povabil Milan Trobič, pozna dogajanje na mejah in delovanje organov nadzora, zato meni, da naj državo mejo varujejo slovenski organi. Glede tehničnih ovir na južni meji pa meni, da je to nujen ukrep.


30.12.2015

dr. Horowitz

Njegove ilustracije oblikujejo slovenski časnik Večer, po navodilih poslušalcev Radia Študent pa je vsak petek dopoldne v živo - v šestih letih - skupno narisal več kot 200 risb "? la carte", predvsem z aktualno in družbeno kritično tematiko. O stripu predava podjetjem, je avtor prvega slovenskega učbenika stripa zaradi katerega si Miki Muster želi biti še enkrat otrok. A sebe nima za umetnika, ker meni, da je ta beseda preobremenjena. Gost sredinega Intervjuja na Prvem, po 10-ti, bo risar stripov in ilustrator dr. Horowitz, ki kdaj nastopa tudi kot Ciril Horjak. Voditeljica: Nadia Petauer


23.12.2015

Milan Kučan

Milan Kučan se je v zgodovino slovenskega naroda vpisal kot prvi predsednik samostojne Slovenije in doslej tudi edini, ki je na tem položaju ostal dva petletna mandata. Ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega prostora je postal že v letih pred tem, zlasti kot predsednik predsedstva Republike Slovenije v času rojevanja države. Andrej Stopar se v pogovoru z Milanom Kučanom zanesljivo ne bo ustavil samo pri spominu na negotove mesece pred petindvajsetimi leti.


16.12.2015

Jelko Gros (Nordijski center Planica)

Prejšnji konec tedna so v Planici slovesno odprli Nordijski center Planica - sedem modernih skakalnic s spremljajočimi objekti, prenovljeno letalnico, ter sodoben center za smučarske teke. Čeprav je bilo na začetku gradnje kar nekaj težav so center dokončali v roku in znotraj predvidenih finančnih okvirov. Center ne predstavlja le izjemne priložnosti za športnike, ampak tudi veliko priložnost za turizem. Kaj vse torej ponuja Nordijski center Planica in kako bosta šport in turizem zagotavljala centru preživetje boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostom, direktorjem Zavoda Planica Jelkom Grosom se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.


09.12.2015

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


02.12.2015

Pierre-François Mourier

Aktualni pogovori z gosti.


25.11.2015

Saša J. Mächtig

Saša J. Mächtig sodi med najpomembnejše slovenske ustvarjalce na področju industrijskega oblikovanja. Kdo ne pozna njegovih kioskov, ki so v drugi polovici 20. stoletja zaznamovali podobo ne le slovenskih, temveč tudi drugih mest po svetu. Mächtig je bil leta 1984 eden od ustanoviteljev oblikovalskega študija na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Aktiven je bil tudi kot član izvršnih odborov strokovnih organizacij za industrijsko oblikovanje ICSID in CUMULUS, bil je med aktivnimi pobudniki in organizatorji 17. svetovnega kongresa ICSID leta 1992 v Ljubljani. Spodbujal je razprave in poudarjal pomembnost povezovanja znanja univerze z gospodarstvom in industrijo. Za Mächtigovo ustvarjanje je značilen sistemski pristop, saj so posamezni objekti pa tudi strategije vedno oblikovani kot del širšega sistema, ki se lahko razvija, raste in spreminja. Ta teden se v Muzeju arhitekture in oblikovanja odpira pregledna razstava, ki mu bo v celoti posvečena, in to je bilo tudi eno od izhodišč za Intervju, ki ga je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Borut Peterlin


18.11.2015

Maja Ahac

Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področijih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostjo, predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Majo Ahac, se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.


11.11.2015

Dr. Peter Čeferin

Peter Čeferin je odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem v državi, doktor pravnih znanosti, ki že pol stoletja goji žlahtno tradicijo odvetništva, upornik in boem, ki je imel dobre karte že ob rojstvu, mojster karateja, in zadnja leta – tudi pisatelj. Advokatura in literatura sta si blizu, pa ne samo zato, ker so odvetniški spisi pogosto daljši od romanov. Doktor Čeferin ima raje kratke, zgoščene in satirično našpičene zgodbe, ob tem pa je prepričan, so dogodki v resničnem življenju velikokrat bolj neverjetni od opisov izmišljenih dogajanj v še tako šokantni literaturi. »100 sodnjiskih zgodb« v intervjuju z doktorjem Petrom Čeferinom, na Prvem.


04.11.2015

Dr. Božo Repe

"Milan Kučan je bil nepretrgoma več kot dve desetletji in še dolgo po izteku mandata daleč najbolj priljubljeni slovenski politik. Hkrati pa so ga sistematično in strupeno, mirno lahko zapišemo patološko, napadali njegovi politični nasprotniki pa tudi nekateri mediji." To je med drugim v predgovoru k svoji novi knjigi zapisal zgodovinar, Kučanov biograf, dr. Božo Repe. O pisanju biografije takšne osebnosti v okolju s politično kulturo, kot je slovenska, se bo pred izidom knjige Milan Kučan, prvi predsednik s profesorjem Repetom pogovarjal Andrej Stopar.


28.10.2015

Intervju - Radio

Aktualni pogovori z gosti.


21.10.2015

Anja Serec Hodžar

Slovensko etnološko društvo v letu 2015 praznuje 40 let. Na dan osrednjega praznovanja ob tej obletnici bomo v Intervjuju na Prvem gostili predsednico društva Anjo Serec Hodžar. Kakšna je vloga Slovenskega etnološkega društva in sorodnih društev v stroki in znanosti, kakšen pomen ima za širšo javnost? Kakšna je sploh vloga etnologije in etnologov pri nas, kako se je spreminjalo njihovo delo in delovanje društva skozi štiri desetletja? Se aplikativnost etnologije lahko pokaže tudi pri aktualnih dogodkih in trenutnem stanju družbe? Ta in druga vprašanja bo predsednici Slovenskega etnološkega društva Anji Serec Hodžar po deseti zastavila Andreja Čokl.


14.10.2015

Aleš Špetič

Aleš Špetič je glasnik digitalnih tehnologij. Zavzema se za večjo vključenost vseh v digitalno informacijsko družbo, izboljšavo digitalnih storitev in tehnologij ter opozarja na digitalno nepismenost, ki je posledica sistemskih napak. Kaj bi pomenila izguba internetne nevtralnosti za uporabnike in za internetno ekonomijo? Kaj pomeni razveljavitev dogovora o varnem pristanu med Evropsko komisijo in Združenimi državami Amerike? Kaj je narobe s slovensko e-upravo? O aktualnih izzivih digitalnega sveta se bo z Alešem Špetičem v tokratni oddaji Intervju pogovarjala Urška Henigman.


07.10.2015

Ameriški paleoantropolog Ian Tattersall

Doktor Ian Tattersall je mednarodno uveljavljeni paleoantropolog, ki raziskuje človeške fosile. Britanec že več kot 40 let živi v New Yorku, svoje terensko delo je opravljal na Madagaskarju, Vietnamu, Surinamu, Jemnu in Mauritiusu. Je promotor paleontologije človeka, še zlasti ga zanima izvor človeške kognicije. Napisal je več kot 15 knjig, v slovenščino imamo prevedeno njegovo delo: Po sledi fosilov - Kaj si mislimo, da vemo o človeški evoluciji? Barbara Belehar Drnovšek ga bo med drugim vprašala, kako pomembno je nedavno fosilno odkritje v zibelki človeštva v Južni Afriki, kaj vemo o novi vrsti homo naledi in kakšno razvojno pot bo ubral homo sapiens? Foto: Flickr


Stran 24 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov