Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
754 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Pesnik, esejist, prevajalec, televizijski urednik in literarni zgodovinar Jani Virk je predvsem pisatelj. Za zbirki kratkih zgodb Pogled na Tycho Brache je dobil nagrado Prešernovega sklada, pozneje je pisal predvsem romane, pred kratkim pa se je vrnil h kratki zgodbi. Pri Beletrini je objavil knjigo Med drevesi, zbirko sedmih kratkih zgodb. V njej je psihološko prepričljivo in pripovedno suvereno ubesedil stisko sodobnega slehernika. Z zgodbo Z roba igrišča je želel orisati »moč in sugestivnost sanj, ki jih starši pogosto sanjajo o prihodnosti svojih otrok; te sanje so lahko močnejše od resničnosti, ko trčijo ob resničnost, pa od njih pogosto ostanejo le še ostri robovi razbitih sanj.« Tako pisatelj, več o svoji zbirki pa je Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
»Neizrečeno govori glasneje od izrečenega,« v svojem samostojnem pesniškem prvencu Nočne živali med drugim zapiše Mitja Drab. In za njegovo knjigo to tudi v resnici drži. Pesmi, ki svojo poetičnost črpajo iz vsakdanjih življenjskih situacij in trenutkov ter se mestoma lomijo v kratkoprozne okruške, so v izrekanju misli, sentenc, spoznanj in, ne nazadnje, tudi v slikanju prizorov pogosto zadržane ali do njih ironično odmaknjene. Mitja Drab, sicer raziskovalec s področja nanoznanosti na Univerzi v Ljubljani, se je na našem pesniškem polju predstavil že z revijalnimi in spletnimi objavami pesmi in kratkih zgodb, poleg tega pa je tudi soavtor zbirke Kadaver Hermione Granger, dobitnico nagrade za najboljšo samozaložniško knjigo na festivalu mlade literature Urška leta 2011. O knjigi Nočne živali bo spregovoril v pogovoru s Tino Kozin.
Dr. Mitja Reichenberg je v minulih letih obogatil tako muzikologijo kot filmologijo z vrstno knjig o filmski glasbi. Filmska glasba je tudi naslov njegove najnovejše knjige: v njej je avtor predstavil zgodovino filmske glasbe po desetletjih, pa zgoščeno slovensko filmsko glasbo, za nameček pa še posnetke in skladatelje, uvrščene na priloženi zgoščenki. Več o knjigi in še čem je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi kar nekaj filmske glasbe, tako skladbe Ericha Wolfganga Korngolda za film Morski orel, Stevena Pricea za Gravitacijo in Boruta Lesjaka za komedijo Ne čakaj na maj Františka Čapa – vse v izvedbi simfoničnega orkestra Cantabile pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Pater Karel Gržan si je tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Vstanimo, v suženjstvo zakleti! zadal kar nekaj težkih nalog. Kot precej pojasni podnaslov knjige Stop smrtonosni igri polov! je med drugim analiziral razklanost slovenskega naroda in kako jo preseči, predvsem pa se je posvetil spravi. Več o knjigi bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, na koncu pa je voščil za praznike tudi vam, drage poslušalke in dragi poslušalci. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC RTV SLO
Sociolog dr. Iztok Šori je v svoji prvi znanstveni monografiji z naslovom Samskost in s podnaslovom Med ideologijo družine in ideologijo izbire med drugim analiziral življenjski položaj samskih ter tako problematiziral marsikateri kliše o njih. Več o tematiki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Klemen Korenjak
Pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila pripovedno zbirko Noben glas (s spremno besedo Tine Kozin). V zbirki je pretanjeno in prepričljivo opisala svet odraščanja mlade junakinje oziroma junakinj v zadnjih letih otroštva oziroma v zgodnjih najstniških letih. Junakinja zgodb zre v svet okoli sebe in svoje bližnje nekoliko naivno, hkrati pa razume več, kot si to lahko predstavljajo odrasli. Več o zbirki sedmih zgodb je povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi uvodne odstavke zgodbe Idina kocka. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Zgank
Pisateljica in restavratorka specialistka Lucija Stepančič se v svoji novi knjigi Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe vrača k formi kratke proze. V zvrstno zelo raznolikih besedilih – v knjigi srečamo tako klasično kratko zgodbo kot večdelno pripoved ali celo besedilo v obliki intervjuja – s presenetljivih perspektiv humorno razgalja tragikomedijo človeškega tkiva. Lucija Stepančič knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
Miha Mazzini je letos dobil nagrado kresnik za svoj roman Otroštvo, pred nami pa je že njegov novi roman Zemljevidi tujih življenj. Njegov junak je vdovec srednjih let, ki v Carigradu kupi ukradeno tablico. Tablica ga bolj in bolj obseda, njegovo življenje pa se nezadržno spreminja. Več o romanu je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je v živo na knjižnem sejmu v Cankarjev domu v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Pesnik, esejist in tudi prevajalec Uroš Zupan je pri Cankarjevi založbi pred kratkim objavil pesniško zbirko Avtomobilski bluz. Marsikatero pesem v zbirki je zastavil že pred leti, dokončal pa šele v tej zbirki. Še bolj pa krepijo vtis zrelosti objavljene poezije pesmi, v katerih pesnik zelo umirjeno ubeseduje tako svet kot osebno izkušnjo in pogled vase. Zbirka vsebuje tudi esej Ars poetica (s podnaslovom Iz zgodovine ranljivosti) in tako predstavlja avtorja še v izpovedni, že kar intimni podobi. Več o zbirki Avtomobilski bluz je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi naslovno pesem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Maj Pavček)
Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavlja z novo knjigo, z romanom Kronosova žetev. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica romana Kronosova žetev. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 15. v 16. stoletju, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jože Suhadolnik
Pesnik in prevajalec Marjan Strojan tokrat podpisuje svojevrstni projekt: knjiga Pesmi iz iger namreč prinaša prevod izbranih delov iz Shakespearovih iger, ki so Strojana nagovorili kot poezija in jih je zato (nekatere znova) poslovenil v verzni in ritmično izraziti obliki. Tej poeziji v knjigi sledi poezija Marjana Strojana, in sicer pesmi, katerih izhodišče so Shakespearovi motivi, včasih tudi citati iz njegovih del in jim pesnik pravi variacije na Shakespeara. Posebna dragocenost knjige je tudi izčrpna in poglobljena spremna beseda.
Akademik Janko Kos je v svoji najnovejši knjigi Sociologija slovenske literature analiziral slovensko literaturo v socialnozgodovinskem kontekstu in v zgodovinskem razponu od ljudskega slovstva pa do literature, ki jo ustvarjajo avtorji rojeni v 60-letih 20. stoletja. Več o celostni metodologiji in nekaterih ugotovitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, razmišljal pa je tudi o tem, zakaj še zmerom nimamo Zbranega dela Boža Voduška. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: www.ludliteratura.si
Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je svojo prvo znanstveno monografijo Ruski diptih: iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS objavila leta 2014, naslednje leto je sledila znanstvena monografija Begunstvo profesorja Tofana: kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja, letos pa je avtorica izdala še podobno zasnovano delo Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Vse tri monografije imajo skupni imenovalec: avtorica se je oprla na sodne spise in tako pred bralcem oživijo ljudje in njihove človeške usode in posledično tudi zgodovinski čas. To nedvomno velja tudi za monografijo Vojna po vojni: v njej je avtorica analizirala štiri presunljive usode kmečkih družin na Štajerskem v letih po prvi svetovni vojni. Moški so se iz vojne vračali v svet, ki se je spremenil, na spremembe pa so moški v prikazanih primerih reagirali z nasiljem, z umorom žena. Več o knjigi bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Sašo Bizjak
Letošnji Nobelov nagrajenec za književnost Bob Dylan že dobrih pet desetletij pomembno sooblikuje sodobno glasbeno prizorišče, nagrada vseh nagrad pa dokazuje, da je vse bolj cenjen tudi kot pesnik. Zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je, ki je nastala lani ob izidu izbranih Dylanovih pesmi z naslovom Ni še mrak. Dylanove pesmi je izbral in poslovenil pesnik in kantavtor Matej Krajnc, tudi prevajalec Toma Waitsa in Leonarda Cohena, z njim se je pogovarjal Marko Golja. Slišali pa bomo tudi Dylanovo pesem Prividi Johanne: najprej v avtorjevi interpretaciji, nato pa še v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa. Foto: Albie Cullen
Šest let po izidu njenega knjižnega prvenca V roki in tri leta po izidu z Jenkovo nagrado ovenčane knjige Vesa v zgibi lahko beremo tretjo pesniško knjigo Anje Golob - Didaskalije k dihanju. O njej, njenem razmerju do predhodnic in o svojem odnosu do poezije spregovori Anja Golob v pogovori s Tino Kozin.
Aleš Berger je kot prevajalec obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto prevodov izzivalnih in zahtevnih avtorjev, od Apollinairja, Bretona, Borgesa, Chara itd., kot urednik je urejal prestižno zbirko Kondor, kot gledališki kritik in esejist je vrednotil gledališko produkcijo, hkrati pa je razvijal osebno, še kako samosvojo avtorsko pisavo, ki se je v nekem hipu »morala« zgostiti v pripovedno delo, najprej v Zagatnih zgodbah in nato še v prav tako zbirki Omara v kleti. Okrogli življenjski jubilej je Berger obeležil s knjigo Povzetki, ki marsikaj pove o avtorju in njegovem času: simpatično, duhovito, berljivo. In tako kot jubilant ni bil nikoli samo urednik ali samo prevajalec, tudi njegova najnovejša knjiga ne pristaja na meje in se ne vpisuje zgolj v eno vrsto ali zvrst, ampak vsebuje zapiske sanj, kratko zgodbo, aforizme, take ali drugačne sezname, povzetke, in ne nazadnje tudi nekaj pesmi. Več o knjigi in tudi o sebi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
V četrtek, 15. junija zvečer, je predsednica komisije za Rožančevo nagrado Ifigenija Simonović razglasila letošnja nagrajenca. Jure Jakob je dobil nagrado za zbirko Hiše in drugi prosti spisi, Robert Simonišek pa za Trk prostorov. Nagrajenca, oba tudi pesnika, sta napisala zelo različni knjigi, več o nagrajenih esejih pa sta povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa sta tudi odlomek iz nagrajenih del. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Borut Živulović/Bobo
\t\t Zgodovinar dr. Branko Marušič je pred kratkim objavil znanstveno monografijo z naslovom Doktor Karel Lavrič (1818-1876) in njegova doba. Kot pove že zgovorni naslov, je v njej predstavil uglednega slovenskega politika iz druge polovice 19. stoletja, ki je deloval, nastopal, organiziral in objavljal v Trstu, Tolminu, Ajdovščini in na Goriškem ter še marsikje. Več o politiku, ki je sodeloval tako v čitalniškem kot v taborniškem gibanju, in o knjigi, ki sta jo v zbirki Življenja in dela izdala Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Lavričeva knjižnica v Ajdovščini, je povedal dr. Marušič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Ludvik Grilc: Dr. Karel Lavrič
Akademik Izidor Cankar je bil samosvoja, izrazita, močna in ustvarjalna osebnost. Seznam področij, na katerih je uspešno in pomembno deloval, je izjemno dolg, zato si zagotovo zasluži uvrstitev v zbirko Album. Tudi album o Izidorju Cankarju (čeprav manjšega formata kot običajno) se odlikuje z nizom študij o njegovem delovanju, vsebuje pa še odlomke iz njegovih del in pisem, obilo fotografij in uvodno biografsko študijo o njem, ki jo je prispevala Alenka Puhar. Urednica albuma in avtorica uvodne študije bo več o Izidorju Cankarju povedala v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, razmišljala pa bo tudi o tem, zakaj vsestranski intelektualec v današnji slovenski kulturni in zgodovinski zavesti nima mesta, ki si ga zasluži. Nikar ne zamudite.
Kalende, nova knjiga poezije Milana Vincetiča, je čudovit preplet racionalnega in neracionalnega: če k prvemu prištevamo, na primer, melodičnost, liričnost in pomensko razprtost pesmi, se zdita urejenost knjige ali medbesedilnost, ki zaznamuje pesmi, veliko bolj na strani racionalnega. Tudi v teh pesmih pa se kot osnovni vitalistični princip kaže erotika.
Neveljaven email naslov