Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
754 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
7. marca, dan pred svetovnim dnevom Romov, je bil gost oddaje Izšlo je zgodovinar dr. Andrej Studen, avtor znanstvene monografije Neprilagojeni in nevarni, s podnaslovom Podoba in status Ciganov v preteklosti. Avtor v monografiji zgoščeno naniza vrsto primerov o tem, kako se je naša domnevno racionalna civilizacija pogosto obnašala iracionalno in nestrpno; več o monografiji je povedal v pogovoru z Markom Goljo - slišite ga lahko tukaj in zdaj. Vabljeni. Foto: Uroš Abram
Butalce Frana Milčinskega seveda poznamo vsi. Toda ali jih res poznamo? Katere in kašne Butalce poznamo? Kakšna je bila njihova usoda? To so le nekatera vprašanja, na katera je odgovorila pesnica, pisateljica in literarna zgodovinarka dr. Barbara Simoniti z integralno izdajo Butalcev v zbirki Kondor. Več o pogumnih (in še kakšnih) junakih nam je urednica povedala na predvečer 1. aprila, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, radijski kolega Miha Zor pa je za pokušino prebral humoresko Nakazna zver. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Barbara Simoniti Foto: Jože Suhadolnik
Pesnik, prevajalec Seneke in Pindarja, klasični filolog ter esejist dr. Brane Senegačnik, dobitnik Rožančeve nagrade za knjigo Paralipomena poetica, je pred kratkim objavil zbirko študij o poeziji z naslovom Smrt lirike?. Nekaj dni po svetovnem dnevu poezije je več o knjigi, objavljeni pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, in njeni tematiki povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Ob 180. obletnici rojstva skladatelja Davorina Jenka sta Arhiv Republike Slovenije in Arhiv Srbije izdala zbornik o skladatelju, čigar pesem Lipa zelenela je je ponarodela in čigar himna Naprej, zastava slave je bodrila generacije Slovencev in različnih slovenskih vojska, še danes pa je himna Slovenske vojske. Zbornik sta souredila (tudi soavtorja) dr. Gregor Jenuš in dr. Franc Križnar; v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo sta predstavila ustvarjalca, ki kljub svojim uspehom in priljubljenosti na ozemlju današnje Slovenije ni dobil službe - to je dobil v Srbiji in tako je pomembno sooblikoval tudi srbsko glasbo, med drugim je skomponiral tudi srbsko himno Bože pravde. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Arhiv knjižnice
Sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne ostaja porajmos še vedno premalo znana stran iz evropske zgodovine. Zato je zbornik Porajmos: zamolčani genocid nad Romi še kako zanimivo branje. Njegovi soavtorji Vera Klopčič, Sandi Horvat, Marjan Toš, Filip Škiljan, Ana Bračič in Urša Valič so namreč osvetlili historični kontekst in potek uničevanja Romov, ki je kulminiralo v letih druge svetovne vojne in ki so ga izvajali nacisti ter njihovi sateliti in kolaboranti. S prispevkom Tolerantna mladina Ane Bračič o diskriminaciji Romov v Sloveniji in na Hrvaškem pa zbornik seže tudi v sodobnost. Zbornik sta uredili Vera Klopčič in Marjetka Bedrač, izdal ga je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Več o knjigi je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala njegova sourednica in soavtorica Vera Klopčič. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Enver Palalić
Piknik, peta leposlovna knjiga Nataše Sukič, je zvrstno izmuzljivo delo, saj jo lahko beremo bodisi kot roman bodisi kot zbirko kratke proze. Njeni glavni temi sta ljubezenska in bivanjska, povezujeta pa se v vprašanju posameznikove svobode in v vprašanju, kako ne samo vzpostaviti, temveč tudi živeti odnos, če smo vsi tako ali drugače ranjeni posamezniki. Avtorica knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
Dolgo je, kar je kakšna gledališka predstava v ljubljanski Drami spodbudila toliko debat o gledališču, o razmerju med dramskim besedilom in uprizoritvijo, o vlogi Drame danes itd., kot režija Jerneja Lorencija oziroma njegova postavitev (Jarryjevega) Ubuja. Toda Jarryjevo besedilo ni zanimivo samo zato, ker je v veliki meri odsotno v Lorencijevi postavitvi, ampak zaradi svoje bizarne, slikovite, sarkastične in brutalne podobe sveta. Pred kratkim so Jarryjeve igre izšle v prevodu Primoža Viteza in z njegovo spremno besedo v zbirki Kondor, več o zanimivem avtorju in njegovem delu ter o prevodu in (tudi) o uprizoritvi v ljubljanski Drami pa je povedal prevajalec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Pred kratkim je sociolog kulture dr. Jože Vogrinc pri založbi Studia humanitatis, v njeni zbirki Apes, objavil zbirko kratkih analitičnih besedil z naslovom Pojmovne prikazni in s podnaslovom Rešeto humanistike. V sedeminštiridesetih besedilih oziroma geslih (prvo je afne, zadnje pa vzdržen razvoj) je avtor analiziral kratke stike, ki so v analiziranih primerih kar pogosto posledica mehaničnega prevajanja iz tujih jezikov, zlasti angleščine. Več o pojmovnih prikaznih in še čem je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pesnik, esejist, pisatelj in prevajalec Milan Dekleva je v svojih pripovednih delih že večkrat ustvarjalno ubesedil usodo znanih Slovencev, med drugim zgodbo Dušana Pirjevca in z romanom Zmagoslavje podgan še posebej uspešno usodo Slavka Gruma. Z najnovejšim romanom Telo iz črk, s podnaslovom Roman o Almi, je subtilno, sugestivno in izvirno ubesedil nekaj prizorov iz življenja pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Čeprav je časovni razpon romana precejšen in čeprav je včasih postavljen v pretekli čas, drugič v sedanjik, in je včasih pripovedovan v prvi, drugič pa v tretji osebi ednine, ni najmanjšega dvoma, da gre za čustveno zelo intenzivno besedilo, avtorjev intimni poklon neuklonljivi in pogumni duši, ki ni pristajala na meje in kompromise. Več romanu, pa tudi o ilustracijah Anje Šlibar, je Dekleva povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Suzana Golubov
Karlo Koher, junak romana B52, najnovejše knjige Dušana Čatra, je moški v srednjih letih, ne pa tudi v krizi srednjih let, ki si jo zelo želi. Ne nazadnje je prav ta, kriza namreč, številnim njegovim prijateljem prinesla novo žensko, nov motor, ..., lepše življenje, pač. Na sledi lepšemu Karlo zapusti ženo, svobodneje zadiha, se tudi preseli na Kozjansko - a vsi njegovi koraki bolj kot na kaj drugega spominjajo na beg. O protagonistu svojega romana in o knjigi kot celoti Dušan Čater spregovori v pogovoru s Tino Kozin.
Pesnica Cvetka Lipuš se je s svojimi doslej objavljenimi pesniškimi zbirkami predstavila in uveljavila kot prepoznavna in vendar samosvoja avtorica. Pesmi v njeni najnovejši zbirki Kaj smo, ko smo so še vedno prepoznavno njene in vendar drugačne: pesniški izraz je na prvi pogled manj gostobeseden, zato toliko bolj čustveno intenziven, včasih pa tudi humoren. Več o o svoji sedmi pesniški zbirki nam je pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kar nekaj svojih pesmi. Če ste slučajno zamudili oddajo, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Napovednik.com
Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski in plodovit umetnik; lani je tako objavil za mlajše bralce roman Kit na plaži in zbirko Pesmi in pesmičice, za starejše pa zbirko dramskih besedil Mali nočni kvartet (zbirka je dobila naslov po eni izmed objavljenih dram, uprizorjeni v Prešernovem gledališču v Kranju), pesniško zbirko Kot belo, kot ljubezen in zbirko novel z naslovom Brskanja (naslovna novela je pripovedna različica drame Mali nočni kvartet). V zbirki Brskanja, objavljeni pri založbi Goga in s spremno besedo Aljoše Harlamova, je avtor nekoliko ubesedil tudi zgodbo svojega starega očeta, etnologa Vinka Möderndorferja, več o njej pa je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Če ste slučajno zamudili oddajo, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Pesnik in literarni zgodovinar dr. David Bandelj je v dobrem desetletju objavil več pesniških zbirk in znanstvenih monografij; tako pri koprski Univerzitetni založbi Annales tudi zbirko literarnozgodovinskih razprav Obrazi slovenske literature. Več o njej, svojem razumevanju poslanstva literarne zgodovine in tudi o načrtih za naprej je dr. Bandelj povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v novogoriškem studiu Radiotelevizije Slovenija. Nikar ne zamudite.
Miha Mazzini je knjigo Otroštvo opredelil kot avtobiografski roman v izmišljenih slikah. Že ta oznaka nakazuje, da je delo, v katerem avtor seže v najranejša leta svojega odraščanja, svojevrstni hibrid, preplet stvarnega in fikcijskega, branje knjige pa to le še potrdi. Miha Mazzini knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
Andrej Rozman Roza je zelo vsestranski ustvarjalec: piše poezijo za mlade in mlade po srcu, prozo, igre, prevaja, režira in zagotovo ustvarja še na kakem področju. Izid njegovega izbranega dela z naslovom Gleda kondor avion je seveda veliko priznanje, skoraj neke vrste kanonizacija avtorja, ki je svojo literarno pot začel na obrobju kulturnega prostora, nato pa od knjige do knjige in od predstave do predstave zmerom znova dokazal, da se Slovenci lahko tikamo s humorjem. Izbor je pripravil Andrej Koritnik, vanj je uvrstil tako umetnikove pesmi, kot odlomke iz iger in krajša pripovedna besedila, sklepa pa ga umetnikova bibliografija, delo Matjaža Hočevarja. Za oddajo Izšlo je se je s priljubljenim avtorjem pogovarjal Marko Golja; pesnik pa je v oddaji prebral tudi tri svoje pesmi, oddajo pa je sklenil z voščilom .
Prvo pesniško zbirko z naslovom Zlati prah tlečega upanja in s podnaslovom Meditativne skice je p. Pavle Jakop objavil leta 1998, letos pa je pri založbi Družina in z uvodno besedo p. Edvarda Kovača objavil svojo četrto pesniško zbirko Potapljanja. Predstavil jo je v pogovoru z Markom Goljo, v kratki zastranitvi je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj tako poudarjamo razlike, prebral pa je kar štiri svoje pesmi. Če ste slučajno zamudili oddajo, ko je bila na programu, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jure Vovk
Pesnik in esejist Miklavž Komelj je za svojo pesniško zbirko Noč je abstraktnejša kot n pred tedni v drugo dobil Jenkovo nagrado in se tako pridružil redkim slovenskim pesnikom, ki so ugledno nagrado dobili dvakrat. Odločitev žirije je bila na mestu: pesnik je namreč v zbirki – izšla je pri Ediciji Hyperion, skratka, pri hiši, ki med drugim razume poezijo kot neskončno preskušanje meja poezije same –, ubesedil različne jezikovne lege in registre poezije, predvsem pa jo je izpeljal večglasje glasov, ki se iščejo, dopolnjujejo, zlivajo ali spodnašajo. Več o svoji poeziji in poeziji sploh nam je povedal nagrajenec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, ob koncu oddaje pa je prebral kar štiri svoje pesmi. Če ste slučajno zamudili oddajo na programu, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Tina Rakoše, vir: MMC.
Kot trideseta je v zbirki Nova lirika izšla knjiga pesmi avstrijske pesnice Friederike Mayröcker z naslovom Smrt zaradi muz. Pesmi je izbrala, poslovenila in z opombami pospremila Tanja Petrič. Več o pesnici, ki je v letih in desetletjih prehodila zelo razgibano ustvarjalno pot, je povedala avtorica izbora Tanja Petrič v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa lahko slišimo tudi naslovni cikel (Smrt zaradi muz) in pesničini pesmi, posvečeni Ernstu Jandlu. Pesmi so interpretirali Miranda Trnjanin, Matej Recer, Ivan Rupnik, Darja Reichman, Ana Bohte in Renato Horvat, oddajo sta posnela Vojko Kokot in Nejc Zupančič. Če ste jo slučajno zamudili, ko je bila na programu, vas vabimo, da jo poslušate tukaj in zdaj.
Za novo knjigo Iztoka Osojnika bi lahko rekli, da tematizira domala apokaliptično stanje sodobnega sveta - le da je to stanje ublaženo in potujeno s humorjem, sarkazmom, ironijo in avtoironijo, seveda, saj je je govorec Osojnikovih pesmi, kakorkoli decentraliziran že, ves in ves čas v svetu, ki ga tematizira. Iztok Osojnik knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
Pisatelj Lenart Zajc je svoj najnovejši roman Agencija pospremil s stavkom "Dokler bomo ljudje kot piščanci, ki vidijo senco kragulja in v paniki tekajo gor in dol po dvorišču, namesto da bi skušali dognati bistvo težave, toliko časa ni upanja, da bi našli rešitev, ki bi stvari zasukala na bolje," več o svojem romanu o sodobni družbi pa je povedal v oddaji Izšlo je v živo s knjižnega sejma, v pogovoru z Markom Goljo. Če ste jo zamudili, ko je bila na programu, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Neveljaven email naslov