Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
744 epizod
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Kot prva knjiga v zbirki Lambda je leta 1990 izšla antologija homoerotične ljubezni v slovenski literaturi z naslovom Modra svetloba, dobrih petindvajset let pozneje pa je kot 122. knjiga v zbirki izšla antologija Brez besed ji sledim s sodobno evropsko lezbično poezijo. Pesmi je izbral in uredil Brane Mozetič, spremno besedo je napisala Nataša Velikonja. Več o antologiji boste izvedeli v oddaji Izšlo je: s soustvarjalcema antologije se je pogovarjal Marko Golja, Nataša Velikonja pa je tudi prebrala svojo pesem v prozi z naslovom Akt. Vabljeni k poslušanju.
Najnovejša knjiga diplomata in esejista dr. Iztoka Simonitija z naslovom Deus vult in s podnaslovom O vrednotah kristjanov vsebuje ob avtorjevih esejih uvodno besedo akademika Tineta Hribarja Posvečenost mrtvih in vrnitev dobrega imena ter esej pesnice in esejistke Mete Kušar Z ateistom imava istega boga. Simoniti se odlikuje z ostrim, tudi polemičnim esejističnim peresom in tak je tudi kot sogovornik. Več o zbirki je povedal v pogovoru z Markom Goljo, med drugim je pojasnil, zakaj je napisal knjigo o vrednotah kristjanov in ne o vrednotah ateistov, razvil pa je tudi zanimivo interpretacijo Prešernovega Krsta pri Savici. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Napovednik
Ob omembah nove knjige Nine Kokelj Piši mi, ko ti bo najlepše, lahko preberemo različne zvrstne oznake: da gre za fragmentarni roman, kratko prozo, pravljico. Verjetno tudi ne bi preveč zgrešili, če bi rekli, da je knjiga vse troje hkrati. A po drugi strani so te oznake ob nepresojni, gosti, ritmični avtorski govorici Nine Kokelj, iz katere pogosto težko povzamemo enoznačno, jasno razvidno fabulo, povsem nemočne – približa jo lahko le neposredno bralsko doživetje. O teh in drugih razsežnostih svoje pisave in seveda o knjigi Piši mi, ko ti bo najlepše, je Nina Kokelj spregovorila v pogovoru s Tino Kozin. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Filozof, sociolog, esejist, dramatik in velik ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks Mirt Komel se je z romanom Pianistov dotik prvič predstavil kot pisatelj. Ob romanu se resda lahko komu zastavi vprašanje, ali gre za reminiscenco na življenje znamenitega interpreta Bachovih Goldbergovih variacij, toda pomembnejša je ugotovitev, da se avtor suvereno giblje v različnih svetovih, tako v svetu glasbe, psihologije, refleksije in čustev, hkrati pa to motivno-tematsko kompleksno tkivo spretno potujuje z metaliterarnimi posegi. Več o romanu je Mirt Komel povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
V minulih letih je pisatelj, dramatik, pesnik in kolumnist Peter Rezman ustvaril prepoznaven in prepoznan literarni opus. Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 dobil nagrado fabula, z romanom Zahod jame pa se je leta 2013 uvrstil v ožji izbor za kresnika za najboljši roman minulega leta. Z romanom Tekoči trak se je Rezman uvrstil med deseterico in nekaj dni po objavi intervjuja bo znano, ali mu je uspelo ponoviti uspeh izpred treh let, toda najmanjšega dvoma ni, da je pisatelj ponovno napisal sugestiven, razgiban in večplasten roman o sodobni družbi, v kateri je dobiček najvišji imperativ, zaposleni pa zgolj proizvodni strošek. Več o romanu Tekoči trak je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Založba Goga
Pravnik in kolumnist Dino Bauk se je v svojem romanesknem prvencu lotil teme, ki so jo ubesedili le redki slovenski pisatelji – izbrisanih. Ob tem je ustvaril berljivo podobo polpreteklosti z galerijo različnih, otipljivih človeških usod, od Američanke Mary, ki je v Jugoslavijo konec osemdesetih let pripotovala kot mormonka, do ločenega birokrata na Ministrstvu za kulturo Petra, pokvarjenega menedžerja Gorana in Denisa, ki ga življenje iz najstniške vihre zanese v vihro balkanskih vojn. Več o romanu bo povedal njegov avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Knjiga Potonjena dežela prinaša izbor poezije avtorjev Bukovine, geografske in literarne pokrajine, ki je številnim Slovencem danes slabo poznana. Pri projektu so sodelovali trije prevajalci: Ana Jasmina Oseban, tudi pobudnica za nastanek knjige in avtorica izbora, Nada Grošelj in Vid Snoj. O poeziji in pesnikih - gre za avtorje judovskega porekla, ki so ustvarjali v nemščini -, pa tudi o Bukovini v oddaji spregovori Nada Grošelj.
Pisatelj Štefan Kardoš je bil kot soavtor romana Sekstant (skupaj z Normo Bale in Robertom Titanom Felixom) leta 2003 nominiran za kresnika. Veliki met mu je uspel pet let pozneje, ko je dobil kresnika za svoj prvi samostojni roman Rizling polka. Tri leta pozneje je bil z romanom Pobočje sončnega griča ponovno v ožjem izboru za ugledno nagrado, predvsem pa je znova dokazal svoj smisel za kompozicijo romana in za psihologijo romanesknih junakov. Z romanom Veter in odmev, objavljenim pri založbi Franc-Franc, Kardoš ni obnavljal že izpisanih romanesknih rešitev. Tako je Veter in odmev na prvi pogled roman o sodobni slovenski stvarnosti, pa roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Ana Kovač/ siol.net
Pred kratkim je Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo, objavil svojo tretjo knjigo. Njen naslov je Na begu, podnaslov pa Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam; knjiga vsebuje tudi fotografije Jureta Eržena. Več o knjigi in problematiki je Videmšek povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
S svojim četrtim romanom, z obsežnim delom z naslovom Intimno, se Gabriela Babnik med drugim vrača k tematiki prvenca, namreč k odnosu do temnopoltega moškega telesa, ki pa jo kompleksno nadgradi in preplete z identitetnimi in širšimi družbenimi vprašanji. V oddaji Izšlo je knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
7. marca, dan pred svetovnim dnevom Romov, je bil gost oddaje Izšlo je zgodovinar dr. Andrej Studen, avtor znanstvene monografije Neprilagojeni in nevarni, s podnaslovom Podoba in status Ciganov v preteklosti. Avtor v monografiji zgoščeno naniza vrsto primerov o tem, kako se je naša domnevno racionalna civilizacija pogosto obnašala iracionalno in nestrpno; več o monografiji je povedal v pogovoru z Markom Goljo - slišite ga lahko tukaj in zdaj. Vabljeni. Foto: Uroš Abram
Butalce Frana Milčinskega seveda poznamo vsi. Toda ali jih res poznamo? Katere in kašne Butalce poznamo? Kakšna je bila njihova usoda? To so le nekatera vprašanja, na katera je odgovorila pesnica, pisateljica in literarna zgodovinarka dr. Barbara Simoniti z integralno izdajo Butalcev v zbirki Kondor. Več o pogumnih (in še kakšnih) junakih nam je urednica povedala na predvečer 1. aprila, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, radijski kolega Miha Zor pa je za pokušino prebral humoresko Nakazna zver. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Barbara Simoniti Foto: Jože Suhadolnik
Pesnik, prevajalec Seneke in Pindarja, klasični filolog ter esejist dr. Brane Senegačnik, dobitnik Rožančeve nagrade za knjigo Paralipomena poetica, je pred kratkim objavil zbirko študij o poeziji z naslovom Smrt lirike?. Nekaj dni po svetovnem dnevu poezije je več o knjigi, objavljeni pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, in njeni tematiki povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Ob 180. obletnici rojstva skladatelja Davorina Jenka sta Arhiv Republike Slovenije in Arhiv Srbije izdala zbornik o skladatelju, čigar pesem Lipa zelenela je je ponarodela in čigar himna Naprej, zastava slave je bodrila generacije Slovencev in različnih slovenskih vojska, še danes pa je himna Slovenske vojske. Zbornik sta souredila (tudi soavtorja) dr. Gregor Jenuš in dr. Franc Križnar; v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo sta predstavila ustvarjalca, ki kljub svojim uspehom in priljubljenosti na ozemlju današnje Slovenije ni dobil službe - to je dobil v Srbiji in tako je pomembno sooblikoval tudi srbsko glasbo, med drugim je skomponiral tudi srbsko himno Bože pravde. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Arhiv knjižnice
Sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne ostaja porajmos še vedno premalo znana stran iz evropske zgodovine. Zato je zbornik Porajmos: zamolčani genocid nad Romi še kako zanimivo branje. Njegovi soavtorji Vera Klopčič, Sandi Horvat, Marjan Toš, Filip Škiljan, Ana Bračič in Urša Valič so namreč osvetlili historični kontekst in potek uničevanja Romov, ki je kulminiralo v letih druge svetovne vojne in ki so ga izvajali nacisti ter njihovi sateliti in kolaboranti. S prispevkom Tolerantna mladina Ane Bračič o diskriminaciji Romov v Sloveniji in na Hrvaškem pa zbornik seže tudi v sodobnost. Zbornik sta uredili Vera Klopčič in Marjetka Bedrač, izdal ga je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Več o knjigi je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala njegova sourednica in soavtorica Vera Klopčič. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Enver Palalić
Piknik, peta leposlovna knjiga Nataše Sukič, je zvrstno izmuzljivo delo, saj jo lahko beremo bodisi kot roman bodisi kot zbirko kratke proze. Njeni glavni temi sta ljubezenska in bivanjska, povezujeta pa se v vprašanju posameznikove svobode in v vprašanju, kako ne samo vzpostaviti, temveč tudi živeti odnos, če smo vsi tako ali drugače ranjeni posamezniki. Avtorica knjigo predstavi v pogovoru s Tino Kozin.
Dolgo je, kar je kakšna gledališka predstava v ljubljanski Drami spodbudila toliko debat o gledališču, o razmerju med dramskim besedilom in uprizoritvijo, o vlogi Drame danes itd., kot režija Jerneja Lorencija oziroma njegova postavitev (Jarryjevega) Ubuja. Toda Jarryjevo besedilo ni zanimivo samo zato, ker je v veliki meri odsotno v Lorencijevi postavitvi, ampak zaradi svoje bizarne, slikovite, sarkastične in brutalne podobe sveta. Pred kratkim so Jarryjeve igre izšle v prevodu Primoža Viteza in z njegovo spremno besedo v zbirki Kondor, več o zanimivem avtorju in njegovem delu ter o prevodu in (tudi) o uprizoritvi v ljubljanski Drami pa je povedal prevajalec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Pred kratkim je sociolog kulture dr. Jože Vogrinc pri založbi Studia humanitatis, v njeni zbirki Apes, objavil zbirko kratkih analitičnih besedil z naslovom Pojmovne prikazni in s podnaslovom Rešeto humanistike. V sedeminštiridesetih besedilih oziroma geslih (prvo je afne, zadnje pa vzdržen razvoj) je avtor analiziral kratke stike, ki so v analiziranih primerih kar pogosto posledica mehaničnega prevajanja iz tujih jezikov, zlasti angleščine. Več o pojmovnih prikaznih in še čem je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pesnik, esejist, pisatelj in prevajalec Milan Dekleva je v svojih pripovednih delih že večkrat ustvarjalno ubesedil usodo znanih Slovencev, med drugim zgodbo Dušana Pirjevca in z romanom Zmagoslavje podgan še posebej uspešno usodo Slavka Gruma. Z najnovejšim romanom Telo iz črk, s podnaslovom Roman o Almi, je subtilno, sugestivno in izvirno ubesedil nekaj prizorov iz življenja pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Čeprav je časovni razpon romana precejšen in čeprav je včasih postavljen v pretekli čas, drugič v sedanjik, in je včasih pripovedovan v prvi, drugič pa v tretji osebi ednine, ni najmanjšega dvoma, da gre za čustveno zelo intenzivno besedilo, avtorjev intimni poklon neuklonljivi in pogumni duši, ki ni pristajala na meje in kompromise. Več romanu, pa tudi o ilustracijah Anje Šlibar, je Dekleva povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Suzana Golubov
Karlo Koher, junak romana B52, najnovejše knjige Dušana Čatra, je moški v srednjih letih, ne pa tudi v krizi srednjih let, ki si jo zelo želi. Ne nazadnje je prav ta, kriza namreč, številnim njegovim prijateljem prinesla novo žensko, nov motor, ..., lepše življenje, pač. Na sledi lepšemu Karlo zapusti ženo, svobodneje zadiha, se tudi preseli na Kozjansko - a vsi njegovi koraki bolj kot na kaj drugega spominjajo na beg. O protagonistu svojega romana in o knjigi kot celoti Dušan Čater spregovori v pogovoru s Tino Kozin.
Neveljaven email naslov