Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
"Ljudje zelo osebno jemljejo pravico do izražanja lastnega mnenja, pri tem pa pogosto pozabijo na to, kako se počuti druga stran," pravi mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak
Mlada raziskovalka z Inštituta Frana Ramovša Urška Vranjek Ošlak pravi, da je sovražni govor pravno določena in kriminalizirana različica žaljivega govora.
"Med posamezniki so najbolj izpostavljeni politiki, novinarji in nekatere druge medijske osebnosti, zlasti tiste, ki se pogosteje pojavljajo v medijih. Med skupinami pa istospolno usmerjeni, nebelci, pripadniki verskih skupnosti, zlasti muslimani in katoliki, invalidi, socialno ogroženi, na primer brezdomci, ljudje drugih narodnosti, ženske in tako naprej."
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
Tovrstne komentarje je treba obsoditi in odstraniti, za kar skrbijo tudi administratorji. Miloš Brkić, vodja administratorjev na portalu rtvslo.si pravi, da je bilo na portalu od leta 2007 objavljenih približno 15 milijonov komentarjev. Žaljive izbrišejo, o primernosti pa presojajo po principu “zdrava kmečka pamet”. Pravi, da vemo, kdaj je nekdo prestopil mejo normalnega pogovora. Če je kritika utemeljena, včasih spregledajo tudi kako besedo, ki ne sledi pričakovani normi.
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
"Ljudje zelo osebno jemljejo pravico do izražanja lastnega mnenja, pri tem pa pogosto pozabijo na to, kako se počuti druga stran," pravi mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak
Mlada raziskovalka z Inštituta Frana Ramovša Urška Vranjek Ošlak pravi, da je sovražni govor pravno določena in kriminalizirana različica žaljivega govora.
"Med posamezniki so najbolj izpostavljeni politiki, novinarji in nekatere druge medijske osebnosti, zlasti tiste, ki se pogosteje pojavljajo v medijih. Med skupinami pa istospolno usmerjeni, nebelci, pripadniki verskih skupnosti, zlasti muslimani in katoliki, invalidi, socialno ogroženi, na primer brezdomci, ljudje drugih narodnosti, ženske in tako naprej."
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
Tovrstne komentarje je treba obsoditi in odstraniti, za kar skrbijo tudi administratorji. Miloš Brkić, vodja administratorjev na portalu rtvslo.si pravi, da je bilo na portalu od leta 2007 objavljenih približno 15 milijonov komentarjev. Žaljive izbrišejo, o primernosti pa presojajo po principu “zdrava kmečka pamet”. Pravi, da vemo, kdaj je nekdo prestopil mejo normalnega pogovora. Če je kritika utemeljena, včasih spregledajo tudi kako besedo, ki ne sledi pričakovani normi.
Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.
Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …
Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.
Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?
Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?
Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!
Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?
Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.
So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka.
Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.
Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov.
Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.
Z dr. Tjašo Jakop in anketiranci govorimo o narečni večvrednosti - o narečnem prestižu, pa zahojenosti, nerazumevanju in zaničevanju dialektov. Ugotovitve? Vsa narečja so lepa!
Kakšno je učenje govora po možganski kapi, natančneje afaziji? Gosta: Patricija Širca Ule, logopedinja na URI Soča in Jernej Sluga, ki je pred 25 leti doživel možgansko kap.
Če ste mislili, da so družinski odnosi zapleteni, so poimenovanja za različna sorodstvena razmerja prava zakladnica zapletov. V tokratnem Jezikanju ugotavljamo, kdo so snaha, svakinja, sestrič, ujak, mrzli in topli bratranec. Kako že pravimo bratovi ženi? Odgovoru prisluhnite s sestrino mamo!
V eter Vala 202 smo uvalili top G mentality in se lotili interesne govorice mladih: slenga. A ni šlo za kako sprdancijo, tema je FR zanimiva. Pa da ne cappamo preveč, čeknite!
POZOR, KVARNIK! Jutranji najčas je rezerviran za iskanje ustreznic.
Morfem, kaj je že to? Nekaj z obliko, farmacijo? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom morfem... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga komparativistka Laura Repovš.
Neveljaven email naslov