Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
"Ljudje zelo osebno jemljejo pravico do izražanja lastnega mnenja, pri tem pa pogosto pozabijo na to, kako se počuti druga stran," pravi mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak
Mlada raziskovalka z Inštituta Frana Ramovša Urška Vranjek Ošlak pravi, da je sovražni govor pravno določena in kriminalizirana različica žaljivega govora.
"Med posamezniki so najbolj izpostavljeni politiki, novinarji in nekatere druge medijske osebnosti, zlasti tiste, ki se pogosteje pojavljajo v medijih. Med skupinami pa istospolno usmerjeni, nebelci, pripadniki verskih skupnosti, zlasti muslimani in katoliki, invalidi, socialno ogroženi, na primer brezdomci, ljudje drugih narodnosti, ženske in tako naprej."
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
Tovrstne komentarje je treba obsoditi in odstraniti, za kar skrbijo tudi administratorji. Miloš Brkić, vodja administratorjev na portalu rtvslo.si pravi, da je bilo na portalu od leta 2007 objavljenih približno 15 milijonov komentarjev. Žaljive izbrišejo, o primernosti pa presojajo po principu “zdrava kmečka pamet”. Pravi, da vemo, kdaj je nekdo prestopil mejo normalnega pogovora. Če je kritika utemeljena, včasih spregledajo tudi kako besedo, ki ne sledi pričakovani normi.
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
"Ljudje zelo osebno jemljejo pravico do izražanja lastnega mnenja, pri tem pa pogosto pozabijo na to, kako se počuti druga stran," pravi mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak
Mlada raziskovalka z Inštituta Frana Ramovša Urška Vranjek Ošlak pravi, da je sovražni govor pravno določena in kriminalizirana različica žaljivega govora.
"Med posamezniki so najbolj izpostavljeni politiki, novinarji in nekatere druge medijske osebnosti, zlasti tiste, ki se pogosteje pojavljajo v medijih. Med skupinami pa istospolno usmerjeni, nebelci, pripadniki verskih skupnosti, zlasti muslimani in katoliki, invalidi, socialno ogroženi, na primer brezdomci, ljudje drugih narodnosti, ženske in tako naprej."
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
Tovrstne komentarje je treba obsoditi in odstraniti, za kar skrbijo tudi administratorji. Miloš Brkić, vodja administratorjev na portalu rtvslo.si pravi, da je bilo na portalu od leta 2007 objavljenih približno 15 milijonov komentarjev. Žaljive izbrišejo, o primernosti pa presojajo po principu “zdrava kmečka pamet”. Pravi, da vemo, kdaj je nekdo prestopil mejo normalnega pogovora. Če je kritika utemeljena, včasih spregledajo tudi kako besedo, ki ne sledi pričakovani normi.
Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!
Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!
Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah
Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu.
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.
"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann
Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira
Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?
"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin
Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...
V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern.
V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.
V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec
Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?
"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.
Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?
Neveljaven email naslov