Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Mnenje širše javnosti je, da se Slovenci ravno ne odlikujemo v retoriki. A vendar, izročilo slovenske retorike sega tisočletje nazaj do Brižinskih spomenikov. II. brižinski spomenik – pridiga o grehu in pokori, velja za prvi v celoti ohranjeni slovenski govor, med osebnostmi, ki so se širše odlikovali, pa izstopa jezuit Jernej Basar. Sodobniki so ga v 18. stoletju uvrstili med tri najpomembnejše govornike v celotni Avstriji. O zgodovini slovenske retorike smo se pogovarjali z Jožetom Faganelom, ki je predaval retoriko na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo ter na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Človek naj bi danes bral manj poglobljeno kot pred nekaj desetletji. Ali to pomeni, da tudi manj poglobljeno misli? O aktualnih trendih branja tiskanih in elektronskih knjig ter njihovem vplivu na mišljenje smo se pogovarjali s prof. dr. Mihom Kovačem z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Izhodišče za oddajo je posvet Bralnega društva Slovenije, ki so ga pripravili ob mednarodnem dnevu pismenosti v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo.
Besede so kot živi organizmi, ki v različnih okoljih različno živijo. Ponekod zacvetijo, razširijo svojo pomensko mrežo na vse strani, drugod so spet utesnjene in njihovi pomeni se le s težavo povezujejo. Fizik dr. Jure Zupan je s svojim računalniškim programom raziskal mrežo glagolov, ki sicer veljajo za »živahnejše« besedne vrste. Rezultat tega dela sta spletna stran in monografija Pomenska mreža slovenskih glagolov, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. »Znotraj številne skupine slovenskih glagolov se je dr. Jure Zupan v bistvu načelno ukvarjal z istim metodološkim vprašanjem, ki je tudi znotraj fizike ali kemije: kako zaznati, označiti oz. ubesediti tiste osnovne oz. bazične enote oz. vsebine, ki vsebinsko zaobsežejo določeno množico drugih enot ali besed in hkrati omogočajo vzpostavitev vsebinsko-pomenskih razmerij med enotami oz. besedami,« je zapisala dr. Andreja Žele. V Jezikovnih pogovorih se bomo z dr. Juretom Zupanom pogovarjali o pomenskem mreženju glagolov in navedli najživahnejše (ponovitev oddaje).
Plesalka, izletna spremljevalka, samotarka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. V Jezikovnih pogovorih smo govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega.
Kako je možno sporazumevanje? Kako to, da jezik nekaj pomeni? Kakšen je odnos med pomenom in znakom? To so nekatera vprašanja, ki si jih je v svoji knjigi z naslovom Proti meji smisla: razprave k logično filozofskemu traktatu zastavil dr. Borut Cerkovnik, docent za analitično filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o pomenskih pogojih sporazumevanja.
Jezik Janeza Svetokriškega je naraven, globok, sočen, ljudski. Je radoživ in svoboden v zapisu. Konec 17. stoletja bi bil brez njega pust, 18. stoletje pa ne bi imelo tako začinjenega začetka. Pridiga Svetokriškega je pomenila začetek pripovedništva, bila pa je tudi vir različnih informacij, mogoče celo novic. Svetokriškega so osvetlili prof. dr. Marko Snoj in dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter zgodovinar prof. dr. France Dolinar. Oddaja je bila prvič na sporedu 19.1.2015.
Pri Združenju za esperanto Slovenije si prizadevajo, da bi esperanto učili na osnovnih šolah. Prvi jezik naj bo materinščina, drugi pa esperanto, ki odpira vrata v svet. Šele kot tretji naj se določi tisti jezik, ki je na nacionalni ravni najbolj uporaben, so poudarili pri združenju ob 130-letnici esperanta. V oddaji smo govorili o izvoru esperanta in njegovih neizkoriščenih potencialih. Gosta sta bila nekdanji in sedanji predsednik Združenja za esperanto Slovenije Janez Jug in Janez Zadravec.
Težko opredeljivo čustvo ljubezni lahko človek doživlja zelo različno, pozitivno ali celo skrajno negativno, vse to pa se zrcali v jeziku. Frazeologija je ena izmed mogočih poti, po kateri se lahko približamo raziskovanju ljubezni, saj priča o kulturno in jezikovno zasidranih predstavah, ki se v kaki skupnosti vežejo na ljubezen. O tipiki slovenskih ljubezenskih frazemov bo v tokratni oddaji spregovorila dr. Nataša Jakop, raziskovalka na na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na fotografiji je slika Egona Schieleja Objem (Ljubimca II).
Govorniška spretnost je bila za Grke pravi dar bogov. Od retoričnih veščin je bil bistveno odvisen ugled posameznika, boginja retorikov pa se je imenovala Pejtho. O antični retoriki in najpomembnejšem antičnem spisu s tega področja, Aristotelovi Retoriki, v pogovoru s prevajalcem tega dela, filologom doc. dr. Matejem Hriberškom, in izdajateljem knjige, učiteljem retorike dr. Zdravkom Zupančičem. V prejšnji oddaji pa smo se osredinili na politične izvore retorike.
Nastanek retorike kot veščine je tesno povezan s politiko. Njeni začetki segajo v čas antičnih političnih sistemov na Siciliji in v Atenah. V grškem svetu je imel oblast in vpliv tisti, ki je bil dober govornik. Med najvplivnejšimi voditelji v zgodovini, ki je bil poučen v znanju retorike je bil Aleksander Veliki. Njegov učitelj je bil Aristotel, poučeval pa je tudi Aleksandrove najtesnejše sodelavce. V nekaterih primerih v zgodovini se je pokazala tudi strašljiva moč retorike, kot v primeru vzpona na oblast Adolfa Hitlerja. Danes si težko predstavljamo, da bi na volitvah zmagovali slabi retoriki. Izhodišče za pogovor je monumentalno Aristotelovo delo Retorika. Gosta oddaje sta prevajalec knjige, filolog doc. dr. Matej Hriberšek in izdajatelj knjige, učitelj retorike, dr. Zdravko Zupančič.
Med počitnicami in dopusti se bodo številni podali tudi v slovanske dežele. Na njihovi poti jim bo lahko v pomoč publikacija Med Slovani, ki vsebuje osnovne sporazumevalne vzorce za vsakodnevno sporazumevanje v 16 sodobnih slovanskih knjižnih standardnih jezikih. Publikacija je zanimiva tudi za kontrastivno in primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, saj prikazuje, kako so si slovanski jeziki blizu ali daleč. Gost oddaje je bil njen urednik dr. Matej Šekli.
Členki so kot besedne vrste manipulativne. Če v stavek vstavimo besede šele, tudi, verjetno, potem lahko sprevrnemo ves stavek. Strokovna besedila zato naj ne bi imela veliko členkov, saj lahko z njimi relativiziramo verodostojnost besedila. O naravi členkov ponovno s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico Slovarja slovenskih členkov.
Na prvem prevodu slovenske Biblije temelji tudi prva slovenska slovnica. Adam Bohorič je opravil jezikovni pregled Dalmatinove Biblije in stransko delo je bilo slovnica, ki je izšla istega leta. To temeljno delo bo zdaj delno razumljivo tudi sodobnemu bralcu, saj je Združenje Trubarjev forum izdalo Novo zavezo Dalmatinove Biblije s posodobljenim besedilom. Gostje oddaje so prevajalca Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan ter predsednik združenja Trubarjev forum Drago Sukič.
Včasih so zdravniki pri svojem delu prisiljeni uporabljati Googlov prevajalnik, in če niso previdni, lahko naredijo tudi napako. Takšen primer se je zgodil na meji, ko je zdravnica s pomočjo Googlovega prevajalnika predpisala migrantu dve kontracepcijski tableti. Da bi presegli te nesporazume in težave, je nastalo delo Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu. Gostje so: medicinska antropologinja doc. dr. Uršula Lipovec Čebron, doc. dr. Erika Zelko, dr. med., in prevodoslovka prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn, ki so sodelovale pri nastajanju priročnika.
Nekateri TV oglasi delujejo moteče. K temu včasih pripomore tudi intonacija, ki se v slovenske izvedbe oglasov prenaša s prevodi iz tujih jezikov. Več o tem, kako se prenaša intonacija v oglasih z neposrednim odzivom oziroma tistih za nakupovanje iz naslanjača, pa v tokratnih Jezikovnih pogovorih. Maja Žvokelj se je pogovarjala z redno profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorico Smiljano Komar. V oddaji nismo predvajali konkretnih primerov TV oglasov, ker to ni v skladu z zakonodajo, po kateri je dovoljeno v ilustrativne namene predvajati le oglase, iz katerih so odstranjeni vsi avdio elementi, ki bi lahko asociirali na točno določenega naročnika, storitev ali izdelek.
Esperanto je edini umetno nastali jezik, ki mu je uspel širši preboj med žive jezike. Leta 1904 se je rodila prva deklica, ki je odraščala z esperantom kot enim od svojih maternih jezikov. V Ljubljani živijo trije rodovi družine Zlatnar, ki so rojeni govorci esperanta. Ta lahko učljiv jezik je navzoč v 130 državah, redno ga uporablja nekaj 100 tisoč ljudi, 1000 posameznikov pa je materni jezik. Kakšni so bili pred 130 leti začetki esperanta? Kakšni so osrednji razlogi za njegov uspeh? Gostji sta bili jezikoslovka doktorica Simona Klemenčič in prevodoslovka doktorica Marija Zlatnar Moe, ki ji je esperanto eden izmed maternih jezikov. Letos mineva tudi 100 let, odkar je umrl začetnik esperanta Ludvik Lazar Zamehof. V okviru Unesca potekajo številne prireditve v njegov spomin. Vir fotografije: commons.wikimedia.org
Slovenski rojaki v sosednji Italiji morajo tudi leta 2017 znova dokazovati, da so Slovenci in da so njihova krajevna narečja slovenska. V deželnem parlamentu Furlanije – Julijske krajine se namreč začenja obravnava zakonskega osnutka za zaščito rezijanščine in jezikovnih različic Nadiških in Terskih dolin v Benečiji ter Kanalske doline pred Slovenci. Potrebna strokovna ali samo nesmiselna politična poteza, to je osrednje vprašanje slovenskim in italijanskim sogovornikom v oddaji, ki jo je pripravila naša zamejska dopisnica Mirjam Muženič.
Papua Nova Gvineja velja za jezikovno najbolj raznoliko območje. 6 milijonov prebivalcev govori približno 840 jezikov, ki se na Novi Gvineji delijo na 26 jezikovnih družin. Ob tem je presenetljivo, da jezikovna raznolikost ni posledica geografskih dejavnikov, ampak kulturnih. Dve majhni vasici, ki se geografsko stikata, lahko namreč na Papui Novi Gvineji pripadata različnim jezikovnim družinam. Kako je to mogoče? Od kod izvira jezikovna inovativnost tamkajšnjih prebivalcev? Gostja je bila antropologinja dr. Darja Hoenigman, ki je na Papui Novi Gvineji sodelovala v projektu za dokumentiranje ogroženih jezikov (ELDP). Za svoje delo je prejela avstralsko nagrado za inovacije v lingvistiki. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje, ki je bila prvič na sporedu 22.6.2015.
Predavanja, ki potekajo v nematernem jeziku, so lahko dosti zahtevnejša tako za predavatelje kot študente. Od znanja tujega jezika je namreč odvisna kakovost prenosa znanja. Čeprav je lahko tuji predavatelj vrhunski znanstvenik, bodo imeli študenti od njegovih predavanj bolj malo, če skupaj s predavateljem ne obvladajo dovolj dobro skupnega jezika. Na kakšni ravni je pri nas izobraževanje tujih jezikov stroke, se bomo vprašali v tokratni oddaji. Gostji oddaje sta predsednica Slovenskega društva učiteljev tujega jezike stroke dr. Saša Podgoršek in izr. prof. dr. Violeta Jurkovič s Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
Starejša ženska je padla v stanovanju. Čeprav je pri zavesti, se ne more premakniti. A ker ima v svojem stanovanju govorne tehnologije, je nujna pomoč že na poti. Ta tehnologija je prek govora prepoznala, da je ženska v nevarnosti in je obvestila urgenco. Za kaj vse so še uporabne govorne tehnologije, kako zanesljive so trenutno in kakšni bodo lahko vplivi le-teh na našo zasebnost, se bomo pogovarjali s prof. dr. Simonom Dobriškom iz Laboratorija za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko Fakulete za elektrotehniko v Ljubljani. Vir fotografije: http://www.experts7.com/privacy-policy/
Neveljaven email naslov