Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz zadnjega obdobja življenja p. Stanislava Škrabca, ko je tri leta pred svojo smrtjo zaradi soške fronte pribežal v Ljubljano, se je nemalo njegovih jezikoslovnih del ohranilo v rokopisu. Ti so prvič predstavljeni javnosti v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani ob odprtju razstave, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva. Kaj prinašajo novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike? V čem je njegov pomen za vzpostavljanja samostojne slovenske jezikovne zavesti? Gosta oddaje sta prof. dr. Hotimir Tivadar in asist. mag. br. Jan Dominik Bogataj.
761 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Iz zadnjega obdobja življenja p. Stanislava Škrabca, ko je tri leta pred svojo smrtjo zaradi soške fronte pribežal v Ljubljano, se je nemalo njegovih jezikoslovnih del ohranilo v rokopisu. Ti so prvič predstavljeni javnosti v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani ob odprtju razstave, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva. Kaj prinašajo novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike? V čem je njegov pomen za vzpostavljanja samostojne slovenske jezikovne zavesti? Gosta oddaje sta prof. dr. Hotimir Tivadar in asist. mag. br. Jan Dominik Bogataj.
Za slovensko jezikovno skupnost je bilo leto 1918 prelomno. Ne glede na to, da je bila slovenščina statusno podrejena, se je v kraljevini SHS glede na preteklost njen položaj izboljševal. Med zanimivimi dogajanji v tem času so tudi množična zaposlovanja učiteljev slovenščine. Primorci so tako v Mariboru in Prekmurju svoje rojake učili slovenščino, kar je bila popolnoma nova jezikovna izkušnja, ki je bila takrat zanje precej eksotična. Gost oddaje je red. prof. dr. Marko Stabej.
Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? K skupnemu branju je spodbujal tudi prvi Nacionalni mesec branja, ki se nadaljuje v okviru vseslovenske akcije Beremo skupaj. O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja.
Gluhi težje berejo, ker se jezikovna zavest slišečih oblikuje primarno s sluhom. Če nimajo zagotovljenega tolmača znakovnega jezika, jim je zato onemogočeno spoznavanje številnih vsebin, ki so slišečim samoumevne. Mogoče bodo k izboljšanju tega položaja pripomogle tudi ustavne spremembe, ki jih ob jutrišnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika predlagajo vladi. O jezikovnem svetu gluhih in naglušnih ter njihovem položaju v Sloveniji se bomo pogovarjali z Matjažem Juhartom, sinom gluhih staršev, ki danes vodi Inštitut za slovenski znakovni jezik. Vir fotografije: RTV SLO
Gostja oddaje je Samanta Baranja, ki se v raziskovalnem delu osredotoča na romski jezik ter vzgojo in izobraževanje romskih otrok.
Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Na večer pred praznikom dneva reformacije bomo osvetlili vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Gost je bil dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija.
Kakšna je povezave med zvenom in pomenom v jeziku? Kako trdna in univerzalna je? Raziskovalci ji pripisujejo različno težo, saj je pojav zelo subjektiven. V osnovi lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj.
Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj odmevnimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalija. Škrabec je pri njenem oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. V letu, ko mineva 100 let od smrti Stanislava Škrabca, bomo v tokratni oddaji osvetlili značilnosti evlalije in kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil prof. dr. Kozma Ahačič.
Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v nadaljevanju pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. (Na fotografiji: slap Hukou na Rumeni reki z značilno barvo zaradi puhlice. Vir: Wikipedia.)
Kitajska je, kar zadeva jezik, v marsičem nekaj posebnega. Pri tako veliki državi s tako številnimi prebivalci je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajsko pisavo so poenotili pred 2.000 leti, njeni začetki pa segajo 3.000 let v preteklost. Za predhodnice pismenk se štejejo znaki, ki so jih vrezovali v živalske kosti in želvje oklepe. Časovno drugačen pa je razvoj govorjenega jezika, ki je bil standardiziran šele v 20. stoletju. O lastnostih in razvoju kitajskega jezika se bomo pogovarjali s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture.
Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije sodi danes med največje službe za simultano tolmačenje. Pred jutrišnjim evropskim dnevom jezikov bomo osvetlili nekaj mejnikov, ki so pripeljali do takšne organiziranosti tolmačenja. Začeli bomo pri Nürnberških procesih proti vojnim zločincem v letih 1945/1946, ki veljajo za velik napredek na tem področju. Prispevali so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali prek slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi. (Ponovitev oddaje.)
Slovenščina na spletu ne izumira. Spletno sporazumevanje ni nerazumljivo in ni neberljivo. Na spletu se kažeta bogastvo in različnost slovenščine. To je nekaj spoznanj nacionalnega projekta JANES (Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine), ki zajema besedila tvitov, blogov, forumov in komentarjev na novice in članke v Wikipediji. V tem triletnem projektu je sodelovalo 12 raziskovalcev in 16 študentov s Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštituta Jožefa Stefana. Gostja oddaje je doc. dr. Darja Fišer, vodja tega temeljnega raziskovalnega projekta.
Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje bomo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih ne bomo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. (Ponovitev oddaje.)
Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa se skuša z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je bil Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. (Ponovitev oddaje.)
V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN.
Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Kako to vpliva na širjenje revščine in kakšna so mednarodna priporočila za to afriško državo? Gostja JE Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN.
Filozofska fakulteta v Mariboru, skupaj s še dvema fakultetama, in sicer pedagoško in fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora, od lani izvaja projekt z naslovom Slovenščina na dlani. Sofinancirata ga Ministrstvo za kulturo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, končan pa naj bi bil leta 2021. Dr. Natalija Ulčnik s Filozofske fakultete v Mariboru je Nataliji Sinkovič pojasnila, kakšni so njegov namen in cilji.
Queerovsko jezikoslovje je nastalo v devetdesetih letih v Združenih državah Amerike. Hotenja queerovskega jezikoslovja so povezana z destrukcijo močnih družbenih binarizmov (ženska – moški, heteroseksualec – homoseksualec), pa tudi heteronormativnosti. Več o queerovskem jezikoslovju, pa tudi o nedavnem sklepu senata Filozofske fakultete, da bodo v internih pravilnikih uporabljali ženski slovnični spol kot nevtralnega – ta je v javnosti sprožil burne reakcije – v tokratni oddaji. Z gostom oddaje dr. Vojkom Gorjancem, rednim profesorjem na oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete, se je pogovarjala Maja Žvokelj. Vir foto: thinkstock
Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom se bomo pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika.
Nastanek esperanta je bil tesno povezan z ideali. Njegov avtor Ludvik Lazar Zamenhof je verjel, da lahko skupni mednarodni jezik pripomore k miru v svetu. Esperanto je tako več kot le jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Pred svetovnim dnevom esperanta, ki bo 26. julija, je gost oddaje Vinko Ošlak, nekdanji predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN.
Le 0,8 odstotka Slovencev bi slovar vrglo v smeti ali ga dalo v reciklažo, če bi pri urejanju sorodnikove zapuščine našlo znan enojezični slovar. Večina vprašanih (81,4 %) bi slovar obdržala. Popolnoma drugačen pa je odstotek pri Belgijcih, Fincih in Dancih. Med njimi bi se jih kar 30 odstotkov slovarja znebilo. Vprašanje je bilo zastavljeno v okviru raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Opravljena je bila v sklopu dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo in je vključevala 29 držav, pri izvedbi pa je sodelovalo 58 raziskovalcev iz celotne Evrope. Raziskava je lahko v pomoč pri načrtovanju izdaje novih enojezičnih slovarjev. Gosta oddaje sta bila dr. Špela Arhar Holdt in dr. Iztok Kosem s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov