Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko je pred šestimi leti Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU slovenske oblasti pozvala, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov, ker njene naprave ne omogočajo slovenščine, je bil odziv medel. Bili so celo pomisleki, naj tega ne storijo, saj bi se lahko Apple umaknil iz Slovenije. Po nekaj letih pa je več posameznikov in ustanov začelo opozarjati, da je nedopustno Applu dovoliti, da krši slovensko zakonodajo. Opozorila so zalegla. Ključna so bila tudi zakonska dopolnila, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Iz Appla so sporočili, da bodo letošnjo jesen njihove naprave na voljo v slovenščini. Česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič (fotografija: Pixabay).
762 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Ko je pred šestimi leti Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU slovenske oblasti pozvala, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov, ker njene naprave ne omogočajo slovenščine, je bil odziv medel. Bili so celo pomisleki, naj tega ne storijo, saj bi se lahko Apple umaknil iz Slovenije. Po nekaj letih pa je več posameznikov in ustanov začelo opozarjati, da je nedopustno Applu dovoliti, da krši slovensko zakonodajo. Opozorila so zalegla. Ključna so bila tudi zakonska dopolnila, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Iz Appla so sporočili, da bodo letošnjo jesen njihove naprave na voljo v slovenščini. Česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič (fotografija: Pixabay).
Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa poskušamo z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. Vir fotografije: wikimedia.org
Angleščina dobiva v azijskih državah povsem nove lokalne oblike, ki imajo s klasično angleščino vse manj skupnega. Takšen je tudi primer posebnega govora oziroma slenga, ki meji že na nov jezik in ga govorijo v Hong Kongu. Pravijo mu kongish. Zelo popularen je postal med mladimi po izbruhu tako imenovane dežnikarske revolucije v Hongkongu, pred dobrim letom dni. O vplivu angleščine na kitajski jezik smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Petrovčič z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. O kongishu pa je poročal naš pekinški sodelavec Uroš Lipušček.
Po podatkih kitajskega ministrstva za izobraževanje kar 30 odstotkov Kitajcev ne govori kitajskega skupnega jezika. To je posledica jezikovne raznolikosti kitajskega prostora, razlik med severom in jugom, podeželskim in mestnim okoljem. O kitajskih jezikovnih izzivih smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Petrovčič z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. O ogroženih kitajskih jezikih pa je poročal naš pekinški sodelavec Uroš Lipušček.
Nürnberški procesi proti vojnim zločincem v letih 1945/46 veljajo za velik napredek na področju simultanega tolmačenja. Doprinesli so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali preko slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi. Prva mednarodna organizacija, ki je pozneje vzpostavila stalno službo za simultano tolmačenje, so bili Združeni narodi leta 1947. Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije pa sodi danes med največje na svetu. V drugem delu oddaje o zgodovini tolmačenja smo se posvetili 20. in 21. stoletju.
Učenje tujih jezikov je bilo v starih civilizacijah ponižujoče, saj so same sebe in svoje jezike dojemale kot večvredne. Vendar so zaradi trgovskih, vojaških in osvajalskih interesov morale stopiti v stik s tujimi kulturami in pri tem so jim bili v pomoč dragomani. To so bili ljudje, ki so se znali sporazumeti s tujci in so istočasno prevzeli vlogo vodnika, diplomata oziroma pogajalca in vojaka. V Jezikovnih pogovorih se bomo posvetili zgodovini tolmačenja. Začeli smo z dragomani.
Ali bi znali tujcu v nekaj stavkih povedati, zakaj je slovenščina za Slovence tako pomembna? Našteti glavne osebnosti in dela, ki so nekaj posebnega tudi na mednarodni ravni? Jezikoslovec Kozma Ahačič in ilustrator Jaka Vukotič sta to skušala storiti s knjigo Jezični možje, prvim delom za mlajše in odrasle bralce, ki duhovito in poučno pripoveduje zgodovino slovenskega jezika. Kako sta se tega lotila in kakšni so prvi odzivi, sta predstavila v Jezikovnih pogovorih.
Slovenistika ima že v izhodišču manjši znanstveni vpliv v mednarodnem prostoru kot naravoslovne znanosti, saj je nacionalno specifična. Ima pa velik pomen za narodno kulturo. Ali je znanstveno odličnost slovenistike primerno meriti na svetovni ravni? Ali je smiselno više ovrednotiti citiranje prispevkov s področja slovenistike v slovenščini kot tistih v angleščini, zaradi spodbujanja slovenistike? Kako lahko spletne objave izboljšajo objektivnost merjenja znanstvene odličnosti? Gost je bil prof. dr. Miran Hladnik, odgovorni urednik Slavistične revije.
Z gluhoslepo osebo se lahko sporazumemo, če se prilagodimo njenim sposobnostim in se naučimo vsaj nekaterih načinov sporazumevanja. Pri tem je pomembno z gluhoslepo osebo ustvariti tak odnos, da skupaj z njo odkrivamo zanjo primeren in učinkovit način sporazumevanja. Pri veliki večini načinov prilagojenega sporazumevanja je potreben telesni stik. Zato je koristno, če se na to že predhodno pripravimo in v trenutku, ko je drugi osebi treba dovoliti vstop v svoj osebni prostor, to tudi storimo, je zapisala Simona Gerenčer Pegan v knjigi Osebe z gluhoslepoto in načini sporazumevanja. V drugem delu pogovora smo se posvetili možnostim, ki jih imajo gluhoslepi pri sporazumevanju v družbi.
Sporazumevanje gluhoslepih oseb se na prvi pogled zdi nemogoče, vendar je človeška iznajdljivost našla pot tudi na tem področju. Haptični način sporazumevanja, brajevi prsti, pisanje v dlan, polaganje enoročne abecede v dlan, taktilni znakovni jezik, to je le nekaj načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Ob tem pa je treba upoštevati še določena pravila, da sporazumevanje steče in smo prepričani, da nas je gluhoslepa oseba pravilno razumela. Na kakšne načine vse se lahko sporazumevamo z gluhoslepimi, smo se pogovarjali z Simono Gerenčer Pegan, soustanoviteljico društva gluhoslepih Slovenije Dlan.
Doc. dr. Luka Repanšek je za doktorsko disertacijo »Keltski prežitki v slovenski toponimiji: Prispevek k metodologiji preučevanja« dobil prvo nagrado za doktorsko disertacijo s področja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja za leto 2015. Njegovo delo je bilo izbrano na natečaju združenja za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, ki velja za osrednjo ustanovo na tem področju na svetovni ravni in ima sedež v nemškem mestu Wiesbaden. Z njim smo se pogovarjali o Keltih na območju Slovenije in o njegovi inovativni metodi raziskovanja. Zaupal pa nam je tudi, kako je igranje na klavir vplivalo na njegovo znanstveno delo.
Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših zamisli. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, drugi so bolj za “kratke proge”. Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da v nas vzbudijo neizmerno veselje ali bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravila Maja Ratej.
Dušanka Zabukovec je iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine prevedla na stotine filmov in televizijskih oddaj vseh žanrov. V utemeljitvi nagrade Brede Lipovšek za življensko delo so zapisali, da je Dušanka Zabukovec vsestranska prevajalka z zavidanja vrednim jezikovnim znanjem, bogatim besednim zakladom, izostrenim čutom za materinščino, njene slogovne odtenke in jezikovno-zvrstno razslojenost in s smislom za jezik malčkov in mladostnikov. Iznajdljiva in igriva je pri slovenjenju dialogov, verzov in besednih iger, ki morajo ustrezati spremljajoči sliki. Z nagrado želi Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev opozoriti na njen prispevek k razvoju podnaslovnega prevajanja v Sloveniji, saj je v svoji dolgoletni karieri v strokovni in laični javnosti ves čas poudarjala izjemen pomen, ki ga imajo televizijski prevodi na jezikovno kulturo v družbi.
Slovenska in črnogorska kultura imata dosti stičnih točk. Pomembni ikoni obeh narodov sta pesnika: France Prešeren in Petar Petrović Njegoš. Po zaslugi uglednih posameznikov sta pisani besedi obeh narodov povezani že stoletja, čeprav je črnogorski jezik uradni jezik Črne gore postal šele pred desetletjem. K plodnejšemu literarnemu sodelovanju v prihodnje bo gotovo pripomogel izid slovensko-črnogorskega in črnogorsko-slovenskega slovarja. Slovar je pomemben prispevek k poznavanju posebnosti obeh jezikov, k razumevanju kultur obeh narodov in k vsakodnevnemu srečevanju dveh živih jezikov. Ustvarjalec slovarja, univerzitetni diplomirani pravnik, sodni tolmač in publicist Remzo Skenderović, je slovar najprej predstavil v Novem mestu, v četrtek sledi predstavitev v glavnem mestu Črne gore, v Podgorici, še pred tem pa bo gost oddaje Jezikovni pogovori.
Slovaropisje je lahko tudi strast. To želijo pokazati z razstavo Poljub z jezikom. Na omenjeni razstavi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani prvič zbrani slovarji in slovnice od začetkov ukvarjanja s slovenskim jezikom do danes. Z njo želijo presenetiti tako tiste, ki zase menijo, da vedo o slovnicah in slovarjih praktično vse, kot tudi tiste, ki jih to področje ne zanima prav veliko. Gosta oddaje sta soavtorja razstave izr. prof. dr. Mojca Smolej in izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Zdi se, da je pri nastajanju novega slovarja slovenskega jezika konkurenca. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravlja popolnoma nov Slovar slovenskega knjižnega jezika, drugega pa načrtuje skupnost 50-tih interdisciplinarnih strokovnjakov, ki so nedavno izdali obsežno monografijo Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ali je takšna konkurenca lahko dobra za slovensko jezikovno skupnost, se bomo pogovarjali z red. prof. dr. Vojkom Gorjancem s Filozofske fakultete v Ljubljani, glavnim koordinatorjem nastajanja monografije.
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhi in naglušni, ni univerzalen, ampak ima vsak narod svojega. Zanimive so razlike med posameznimi besedami oziroma gibi, ki so lahko tudi kulturološko določeni. Ameriški znak za očeta ponazarja nekoga, ki nosi kapo, slovenski pa nekoga, ki ima brke. Pred dnevom slovenskega znakovnega jezika – ta bo v soboto, 14. novembra – je gost oddaje Jezikovni pogovori Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pogovarjali se bomo o razvoju znakovnega jezika in njegovi razširjenosti. Uporabljajo ga tudi potapljači, piloti in motoristi.
V romskem jeziku se kaže svojevrsten način življenja Romov. Romski jezik pozna množico narečij, med katerimi imajo nekatera značaj lastnega jezika; besede imajo pogosto več pomenov; jezik se je do nedavnega ohranjal predvsem ustno; manj pa je tudi besedišča, saj Romi ne delujejo v večji meri na vseh področjih družbe. Pred svetovnim dnevom romskega jezika bomo v Jezikovnih pogovorih osvetlili značilnosti in izzive sporazumevanja Romov v ožji in širši skupnosti. Gost oddaje je Stane Baluh, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti.
V Sloveniji v osnovnih šolah vsako leto obiskuje pouk 700 otrok staršev priseljencev, v srednjih šolah pa 500 otrok, ki izrazijo željo po dodatnem znanju slovenščine. V prihodnje bi se ta številka utegnila povečati, če bo ciljna država beguncev postala tudi Slovenija. Pri Centru za slovenščino so pripravili tečaj slovenščine za učence in dijake priseljencev. Udeležilo se ga je 119 tečajnikov iz 15 držav: iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Rusije, Ukrajine, s Kosova, iz Irana, Iraka, Somalije, Srbije, Kitajske, Hrvaške, Brazilije, Južne Koreje, Črne gore in Združenih držav Amerike. Kako se spoprijemamo z izzivom vključevanja otrok priseljencev v slovenske šole, smo se pogovarjali z Mihaelo Knez s Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani.
Nove tehnologije so izboljšale sporazumevanje slepih in slabovidnih. Omogočile so jim uporabo računalnikov in drugih naprav, sintetizatorji govora pa jim lahko še bolj približajo pisane vsebine. Kakšne so vse te možnosti, smo se pogovarjali s Tomažem Wrabrom, predsednikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
V Evropski uniji veljajo različni pogoji do priseljencev za vstop v državo, za pridobitev dovoljenja za prebivanje, za pridobitev državljanstva … Najbolj stroge zahteve veljajo na Nizozemskem, saj znanje nizozemščine preverjajo že ob samem vstopu v državo, za pridobitev državljanstva pa morajo priseljenci pokazati ne le znanje jezika, ampak tudi poznavanje kulture, družbe in ustavne ureditve. Tudi v nekaterih deželah v Nemčiji so za prosilce za nemško državljanstvo pripravili sto vprašanj v zvezi s tamkajšnjo kulturo in družbo, enako pa velja tudi za našo sosedo Hrvaško. Pri nas pa smo predvsem osredotočeni na znanje jezika. Poznavanja slovenske kulture in družbe na izpitu ne preverjamo. Kako se sploh preverjajo tovrstna znanja? Za katere poklice in na kateri ravni se pri nas zahteva znanje slovenščine? Kakšni so primeri dobrih praks? Gostja je dr. Ina Ferbežar s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, kjer so nedavno prenovili sistem preverjanja in potrjevanja znanja slovenščine kot neprvega jezika. S tem večletnim projektom so med drugim želeli zadostiti tudi visokim evropskim standardom, ki veljajo na področju preverjanja jezikovnega znanja.
Neveljaven email naslov