Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
767 epizod
767 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Tokrat o protestantskem projektu oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, ki je bil pred petimi stoletji utopičen, saj je bil na prvi pogled obsojen na propad.
Čeprav roboti in računalniški programi lahko proizvedejo govor, je še veliko vprašanje, kdaj bodo zmožni pravih pogovorov ali celo vodenja radijskih oddaj. Kako deluje človekova zmožnost inteligentnega razumevanja, je namreč velika skrivnost. Od odgovora na to vprašanje je odvisno delovanje umetne inteligence, pa tudi to, kdaj ima robot zmožnost človekovega inteligentnega razumevanja jezika. O največjih izzivih na tem področju se bomo pogovarjali s prof. dr. Juretom Zupanom, dolgoletnim raziskovalcem na področju računalniške lingvistike. Vir fotografije: wikipedia
Kaj se je dogajalo s srbohrvaščino in jeziki nasledniki po razpadu Jugoslavije, kakšen je bil vpliv družbene moči na jezikovno politiko v na novo nastalih državnih tvorbah in ali je prišlo do kontaminiranja jezikov z različnimi političnimi ideologijami - v tokratnih Jezikovnih pogovorih. O pričujoči temi, ki v grobem kaže odnos med jezikom in politiko v spremenjenih družbenopolitičnih razmerah, v oddaji razmišljata doktorica Vesna Požgaj Hadži in doktorica Tatjana Balažic – Bulc. Pred mikrofon ju je povabila Maja Žvokelj.
Eden osrednjih državnih temeljev je jezik. Ob prizadevanjih Kataloncev za neodvisnost bomo preverili, kako se katalonski jezik uporablja zasebno in javno, kakšne možnosti imajo Katalonci za njegovo rabo in kakšen odnos imata do njega španska oblast in širša javnost. Gostja je Simona Škrabec, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki živi v Barceloni. Vir fotografije: Reuters
Kako je mogoče povezati 80 čustvenčkov, s tujko emotikonov, oziroma čustvenih simbolov z opisnimi stavki v neznanem jeziku? Slovenskim predstavnikom na lingvistični olimpijadi je to uspelo in osvojili so bronasto medaljo. Med 180 tekmovalci iz 29 držav so slovenski dijaki na letošnji lingvistični olimpijadi v Dublinu osvojili še tri posamična odličja. Srebrno je osvojila Anja Zdovc, bronasto Aleksej Jurca in Ana Meta Dolinar - vsi trije so dijaki Gimnazije Bežigrad. Ana Meta Dolinar je osvojila tudi posebno priznanje za najboljšo rešitev. K bronastemu ekipnemu uspehu je pripomogla še Maja Bošnjaković s Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Skupino dijakov, ki so tekmovali v razumevanju besedila, napisanem v njim neznanem jeziku, je spremljala dr. Simona Klemenčič. Gostje oddaje so bili Anja Zdovc, Aleksej Jurca, Simona Klemenčič in Gabrijela Hladnik, članica komisije pri mednarodni lingvistični olimpijadi in članica upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki omogoča sodelovanje na lingvistični olimpijadi.
V Kanalski dolini na severovzhodu sosednje italijanske dežele Furlanije Julijske krajine živi približno 9 tisoč prebivalcev. Ob Italijanih, Furlanih in Nemcih tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti. Trojezičnost je vsakdanja in običajna, učenje slovenskega jezika za nekaj manj kot 300 otrok v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah dolgoletna praksa. Septembra pa se je novo šolsko leto začelo brez pouka slovenščine, saj ni denarja zanj. Kako se je to lahko zgodilo? Odgovore je iskala naša dopisnica Mirjam Muženič.
Mnenje širše javnosti je, da se Slovenci ravno ne odlikujemo v retoriki. A vendar, izročilo slovenske retorike sega tisočletje nazaj do Brižinskih spomenikov. II. brižinski spomenik – pridiga o grehu in pokori, velja za prvi v celoti ohranjeni slovenski govor, med osebnostmi, ki so se širše odlikovali, pa izstopa jezuit Jernej Basar. Sodobniki so ga v 18. stoletju uvrstili med tri najpomembnejše govornike v celotni Avstriji. O zgodovini slovenske retorike smo se pogovarjali z Jožetom Faganelom, ki je predaval retoriko na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo ter na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Človek naj bi danes bral manj poglobljeno kot pred nekaj desetletji. Ali to pomeni, da tudi manj poglobljeno misli? O aktualnih trendih branja tiskanih in elektronskih knjig ter njihovem vplivu na mišljenje smo se pogovarjali s prof. dr. Mihom Kovačem z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Izhodišče za oddajo je posvet Bralnega društva Slovenije, ki so ga pripravili ob mednarodnem dnevu pismenosti v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo.
Besede so kot živi organizmi, ki v različnih okoljih različno živijo. Ponekod zacvetijo, razširijo svojo pomensko mrežo na vse strani, drugod so spet utesnjene in njihovi pomeni se le s težavo povezujejo. Fizik dr. Jure Zupan je s svojim računalniškim programom raziskal mrežo glagolov, ki sicer veljajo za »živahnejše« besedne vrste. Rezultat tega dela sta spletna stran in monografija Pomenska mreža slovenskih glagolov, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. »Znotraj številne skupine slovenskih glagolov se je dr. Jure Zupan v bistvu načelno ukvarjal z istim metodološkim vprašanjem, ki je tudi znotraj fizike ali kemije: kako zaznati, označiti oz. ubesediti tiste osnovne oz. bazične enote oz. vsebine, ki vsebinsko zaobsežejo določeno množico drugih enot ali besed in hkrati omogočajo vzpostavitev vsebinsko-pomenskih razmerij med enotami oz. besedami,« je zapisala dr. Andreja Žele. V Jezikovnih pogovorih se bomo z dr. Juretom Zupanom pogovarjali o pomenskem mreženju glagolov in navedli najživahnejše (ponovitev oddaje).
Plesalka, izletna spremljevalka, samotarka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. V Jezikovnih pogovorih smo govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega.
Kako je možno sporazumevanje? Kako to, da jezik nekaj pomeni? Kakšen je odnos med pomenom in znakom? To so nekatera vprašanja, ki si jih je v svoji knjigi z naslovom Proti meji smisla: razprave k logično filozofskemu traktatu zastavil dr. Borut Cerkovnik, docent za analitično filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o pomenskih pogojih sporazumevanja.
Jezik Janeza Svetokriškega je naraven, globok, sočen, ljudski. Je radoživ in svoboden v zapisu. Konec 17. stoletja bi bil brez njega pust, 18. stoletje pa ne bi imelo tako začinjenega začetka. Pridiga Svetokriškega je pomenila začetek pripovedništva, bila pa je tudi vir različnih informacij, mogoče celo novic. Svetokriškega so osvetlili prof. dr. Marko Snoj in dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter zgodovinar prof. dr. France Dolinar. Oddaja je bila prvič na sporedu 19.1.2015.
Pri Združenju za esperanto Slovenije si prizadevajo, da bi esperanto učili na osnovnih šolah. Prvi jezik naj bo materinščina, drugi pa esperanto, ki odpira vrata v svet. Šele kot tretji naj se določi tisti jezik, ki je na nacionalni ravni najbolj uporaben, so poudarili pri združenju ob 130-letnici esperanta. V oddaji smo govorili o izvoru esperanta in njegovih neizkoriščenih potencialih. Gosta sta bila nekdanji in sedanji predsednik Združenja za esperanto Slovenije Janez Jug in Janez Zadravec.
Težko opredeljivo čustvo ljubezni lahko človek doživlja zelo različno, pozitivno ali celo skrajno negativno, vse to pa se zrcali v jeziku. Frazeologija je ena izmed mogočih poti, po kateri se lahko približamo raziskovanju ljubezni, saj priča o kulturno in jezikovno zasidranih predstavah, ki se v kaki skupnosti vežejo na ljubezen. O tipiki slovenskih ljubezenskih frazemov bo v tokratni oddaji spregovorila dr. Nataša Jakop, raziskovalka na na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na fotografiji je slika Egona Schieleja Objem (Ljubimca II).
Govorniška spretnost je bila za Grke pravi dar bogov. Od retoričnih veščin je bil bistveno odvisen ugled posameznika, boginja retorikov pa se je imenovala Pejtho. O antični retoriki in najpomembnejšem antičnem spisu s tega področja, Aristotelovi Retoriki, v pogovoru s prevajalcem tega dela, filologom doc. dr. Matejem Hriberškom, in izdajateljem knjige, učiteljem retorike dr. Zdravkom Zupančičem. V prejšnji oddaji pa smo se osredinili na politične izvore retorike.
Nastanek retorike kot veščine je tesno povezan s politiko. Njeni začetki segajo v čas antičnih političnih sistemov na Siciliji in v Atenah. V grškem svetu je imel oblast in vpliv tisti, ki je bil dober govornik. Med najvplivnejšimi voditelji v zgodovini, ki je bil poučen v znanju retorike je bil Aleksander Veliki. Njegov učitelj je bil Aristotel, poučeval pa je tudi Aleksandrove najtesnejše sodelavce. V nekaterih primerih v zgodovini se je pokazala tudi strašljiva moč retorike, kot v primeru vzpona na oblast Adolfa Hitlerja. Danes si težko predstavljamo, da bi na volitvah zmagovali slabi retoriki. Izhodišče za pogovor je monumentalno Aristotelovo delo Retorika. Gosta oddaje sta prevajalec knjige, filolog doc. dr. Matej Hriberšek in izdajatelj knjige, učitelj retorike, dr. Zdravko Zupančič.
Med počitnicami in dopusti se bodo številni podali tudi v slovanske dežele. Na njihovi poti jim bo lahko v pomoč publikacija Med Slovani, ki vsebuje osnovne sporazumevalne vzorce za vsakodnevno sporazumevanje v 16 sodobnih slovanskih knjižnih standardnih jezikih. Publikacija je zanimiva tudi za kontrastivno in primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, saj prikazuje, kako so si slovanski jeziki blizu ali daleč. Gost oddaje je bil njen urednik dr. Matej Šekli.
Členki so kot besedne vrste manipulativne. Če v stavek vstavimo besede šele, tudi, verjetno, potem lahko sprevrnemo ves stavek. Strokovna besedila zato naj ne bi imela veliko členkov, saj lahko z njimi relativiziramo verodostojnost besedila. O naravi členkov ponovno s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico Slovarja slovenskih členkov.
Na prvem prevodu slovenske Biblije temelji tudi prva slovenska slovnica. Adam Bohorič je opravil jezikovni pregled Dalmatinove Biblije in stransko delo je bilo slovnica, ki je izšla istega leta. To temeljno delo bo zdaj delno razumljivo tudi sodobnemu bralcu, saj je Združenje Trubarjev forum izdalo Novo zavezo Dalmatinove Biblije s posodobljenim besedilom. Gostje oddaje so prevajalca Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan ter predsednik združenja Trubarjev forum Drago Sukič.
Včasih so zdravniki pri svojem delu prisiljeni uporabljati Googlov prevajalnik, in če niso previdni, lahko naredijo tudi napako. Takšen primer se je zgodil na meji, ko je zdravnica s pomočjo Googlovega prevajalnika predpisala migrantu dve kontracepcijski tableti. Da bi presegli te nesporazume in težave, je nastalo delo Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu. Gostje so: medicinska antropologinja doc. dr. Uršula Lipovec Čebron, doc. dr. Erika Zelko, dr. med., in prevodoslovka prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn, ki so sodelovale pri nastajanju priročnika.
Neveljaven email naslov