Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11606 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Politično zelo dinamičen teden je za nami. Ob njegovem koncu je jasno le, da bi v opozicijskem poskusu zamenjave vlade kot mandatar težko nastopil predsednik Desusa Karl Erjavec. Sicer pa ta sobota kljub še vedno zaostrenim epidemiološkim razmeram prinaša odpiranje nekaterih dodatnih dejavnosti. Od danes, a le do srede, so spet lahko odprte prodajalne s tehničnim blagom, vrtnarije, možna bodo popravila, dovoljeni so tudi verski obredi. Ostala vsebina: Prve odmerke cepiva naj bi Slovenija dobila čez teden dni. V sedmem protikoronskem zakonu ne bo zamrznitve minimalne plače. V Trstu trilaterala o gospodarjenju v Jadranu; naši ribiči se bojijo, da Slovenija izgublja. Avstrija v popolno ustavitev javnega življenja, prazniki okrnjeni tudi v Italiji.
Pred nami je še 14 dni leta 2020, ki ga je pretresla pandemija covida-19. Zadnje dni tega leta pa pri nas - kot je tudi že začetek - dodatno pretresa politična kriza. Po včerajšnjem izstopu stranke Desus iz koalicije se je ta preštela, imela naj bi podporo 47-tih poslancev. Današnji dan pa naj bi bil odločilen za morebitno konstruktivno nezaupnico; o svojih namerah naj bi se izrekli poslanci Desusa in tudi SMC. Ostala vsebine: V pričakovanju odločitev o ukrepih med prazniki; javni promet bo deloval. Odločilni dan za ukinitev volilnih okrajev in prednostni glas na volitvah poslancev. Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran - katero mesto bo evropska prestolnica kulture? Nogometaš leta Poljak Lewandowski, nogometašica Angležinja Bronze.
Vlada tudi po sinočnji seji na Brdu pri Kranju še ni odgovorila na vprašanje, ali bo za praznike sprostila nekatere ukrepe v boju proti koronavirusu. O tem se namreč še vedno usklajuje. So pa ministri od jutri za 30 dni podaljšali epidemijo koronavirusa. Druge teme: - Organa Desusa o izstopu stranke iz Janševe koalicije - Odpravo volilnih okrajev rešujemo tik pred 12. - Znan bo epilog tožbe Bruslja v zadevi bančni arhivi - Športniki leta Primož Roglič, Anamarija Lampič in rokometaši
Vlada je sinoči podaljšala razglasitev epidemije za 30 dni. V štirih regijah z boljšo epidemiološko sliko bodo lahko znova delovale knjižnice, galerije in muzeji. Vlada je tudi podaljšala subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za šest mesecev in sprejela odločitev o zagotovitvi dodatnih kapacitet za mariborski klinični center. Načrt ukrepov med prazniki je še v usklajevanju, razmišljajo tudi o začasnem umiku prepovedi gibanja med občinami. Preostali poudarki oddaje: - DeSUS bo odločal o morebitnem izstopu iz vlade - Znan bo epilog tožbe Bruslja proti Ljubljani v zadevi bančni arhivi - V Občini Rače-Fram omogočili začetek graditve čistilne naprave - Grosuplje z investicijami v boj proti poplavam
Po 21. decembru utegnejo biti vsake volitve v naši državi pod resno senco dvoma o legalnosti in legitimnosti. Iztekel se bo namreč rok, ki ga je ustavno sodišče postavilo politiki za spremembo volilne zakonodaje. Poslanci bodo tik pred zdajci še drugič letos odločali o odpravi okrajev in uvedbi prednostnega glasu. A je zelo verjetno, da bo predlog padel; nato bo vložen predlog popravkov okrajev. In če tudi to ne uspe – kaj bo z našo demokracijo? In - kaj je tako narobe z zdajšnjim sistemom? Odgovore iščemo v tokratni epizodi podkasta Kronika+. V oddaji: - Dušan Vučko, direktor službe Državne volilne komisije RS - dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava - dr. Franc Grad, eden od avtorjev zdajšnjega volilnega sistema, nekdanji ustavni sodnik in profesor - Janja Božič Marolt, direktorica inštituta Mediana - Brett Henning, soustanovitelj Sortition Foundation - Maša Kociper, poslanka SAB - Boštjan Koritnik, minister za javno upravo - Borut Pahor, predsednik Republike - novinarska kolega Janko Petrovec in Jolanda Lebar
Od danes nošenje maske na odprtih javnih površinah ob primerni razdalji ni več obvezno. Vlada bo danes odločala o podaljšanju razglasitve epidemije, po pričakovanjih bo obravnavala tudi predloge omejitvenih ukrepov za praznične dneve. V oddaji tudi o tem: - Covid tudi brezdomce potiska v vse hujšo stisko - V Nemčiji skoraj za mesec dni zapirajo javno življenje - Danes razsodba o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi Ljubljanske banke - Novi glavni trener smučarskih skakalcev Robert Hrgota
Danes je zadnji dan uradno razglašene epidemije. A glede na zadnje epidemiološke podatke je pričakovati, da jo bo vlada podaljšala, kjub sprostitvi nekaterih ukrepov. Od danes nošenja zaščitne maske na odprtih javnih krajih in prostorih ni več obvezno, če vzdržujemo medsebojno razdaljo 2-eh metrov. - Bojana Beović bo nova predsednica zdravniške zbornice - V Nemčiji se ustavlja javno življenje - V Sevnici obnovili prostore Trškega dvorca - Robert Hrgota bo do konca sezone vodil smučarske skakalce, Timi Zajc ne bo nastopil v Engelbergu
Skoraj vsak dan novi odloki in predpisi, ki jim že težko sledimo. Potem ko je vlada pred dnevi odločila, da ruta in šal nista zadostna zaščita, je sinoči sprejela odločitev, da maska na odprtih javnih krajih od jutri ni več obvezna, če je mogoče vzdrževati razdaljo dveh metrov. Pomembnejša sproščanja pa začenjajo veljati z današnjim dnem. Odpirajo se številne trgovine in storitve, bolj obsežno v štirih epidemiološko varnejših regijah. Zagnal se je tudi javni potniški promet. Ostale teme: - Vlečnice, sedežnice in gondole s po le enim smučarjem, izjeme člani istega gospodinjstva - Do konca leta naj bi dobili 5 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19 - Kakšne bodo posledice razglasitve gospodarskih con Hrvaške in Italije? - Biden po elektorski potrditvi za predsednika: Zmagala je demokracija!
Za vsaj dober teden dni se danes odpirajo frizerski saloni, cvetličarne, avtopralnice in čistilnice. Potniški promet bo deloval po počitniškem voznem redu. V regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko pa bo z naloženo in stalno aktivirano aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom mogoče prehajati tudi meje občine. Tam se odpirajo tudi trgovine z oblačili, obutvijo, športno opremo in avtosaloni. - Sloveniji do konca leta 5 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19 - S cepljenjem začeli v Združenih državah Amerike in Kanadi - Ameriški elektorji potrdili zmago Joeja Bidna - Roglič in Pogačar skupaj izbrana za najboljša cestna kolesarja
Vlada je sinoči odločila, da bodo od jutri do sredine prihodnjega tedna nekateri ukrepi nekoliko omiljeni. Zagnal se bo javni potniški promet, odpirajo se frizerski saloni, cvetličarne in avtopralnice. V osrednjeslovenski, goriški, obalno-kraški in gorenjski statistični regiji se odpirajo tudi trgovine z obleko, obutvijo in športno opremo, prebivalcem teh regij bo dovoljeno gibanje zunaj občine prebivališča. A temu so dodali pogoj, ki je že doživel buren odziv, in sicer bo prehajanje med občinami dovoljeno le, če boste imeli naloženo aplikacijo Ostani zdrav. Ostele teme: - S sedmim protikoronskim zakonom hitreje do pomoči - Odvetniška zbornica opozarja: ukrepe je treba sprejemati s čim manj krivicami - Elektorski kolegij naj bi dokončno potrdil novega ameriškega predsednika - Planica 2020: izjemno prvenstvo s črnim madežem razprtij v slovenski reprezentanci
Vlada je na sinočnji dopisni seji podaljšala ukrepe o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Po sinočnjem posvetu z direktorji bolnišnic in s predstavniki gospodarstva bo ožja vladna ekipa sicer o ukrepih za zajezitev koronavirusa znova razpravljala danes zvečer in ocenila, kako naprej. Možno je sproščanje nekaterih ukrepov, a samo v regijah z boljšo epidemiološko sliko. V oddaji tudi o tem: - Izteka se rok za dogovor o trgovinskih odnosih med Brusljem in Londonom - Mineva 25 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma - Velika nagrada Evropske filmske akademije danskemu filmu Nažgani - Na ekipni tekmi v Planici danes namesto Timija Zajca Peter Prevc
Zasnežena Planica, ki gosti svetovno prvenstvo v poletih, je včeraj, prvi tekmovalni dan, ponudila lepo tekmo pod žarometi, na kateri pa so slovenski letalci razočarali. Po prvih dveh serijah je naš najboljši Anže Lanišek na 17-em mestu. V oddaji tudi o tem: - Janša danes s predstavniki bolnišnic in gospodarstva - Ameriški vrhovni sodniki preprečili spreminjanje volilnih izidov - Prek spleta se začenja festival LGBT filma
Tradicija tekmovanj pod Poncami, kjer se danes začenja boj za naslov svetovnega prvaka v poletih, je eden od kazalcev, da dobre stvari, kljub vsem izzivom, ostanejo in nas povezujejo. Drugi poudarki oddaje: - Zamrznitev minimalne plače v zameno za krizni dodatek? - Dogovor o pomoči Unije zaradi pandemije pod streho - Evropska centralna banka podaljšuje ugodna posojila - Košarkarji Olimpije med 16 najboljših v Evropskem pokalu \t\t\t\t\t\t\t
Nasprotujoči si stališči zdravstvenega in gospodarskega ministrstva glede ukrepov za zajezitev epidemije ostajata nerazrešeni najmanj do sobote. Vlada se bo o zaostritvi ali sproščanju po napovedih odločala po posvetih s predstavniki zdravstvenih zavodov in gospodarstva. Sinoči je tako podaljšala večino veljavnih ukrepov in sprejela osnutek sedmega protikoronskega svežnja. Nekaj preostalih poudarkov: Politika bi se morala po Pahorjevih besedah osredotočiti na boj proti epidemiji. Na vrhu Unije o nemškem predlogu končanja blokade sprejetja finančnega svežnja. Nobelovo nagrado za mir bodo danes podelili Svetovnemu programu za hrano. V Planici se začenja svetovno prvenstvo v poletih.
Neveljaven email naslov