Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11606 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Kako bo vlada zastavila boj z epidemijo v prihodnje? Bo prevladalo mnenje zdravstvenega ministra Gantarja, ki zahteva zaprtje nenujnih dejavnosti, ali gospodarskega ministra Počivalška, ki želi novo strategijo in odpiranje nekaterih storitev? Ob tem pa ne gre prezreti političnega konteksta, v katerem se vse skupaj dogaja, predvsem v zvezi z umestitvijo Desusa v koalicijo in Gantarjevo grožnjo z odstopom. Ostale teme: - Na Obali poplave in zemeljski plazovi - Sindikati javnega sektorja v boj za ohranitev višine minimalne plače - Kaj lahko Sloveniji prinese obisk ministrov pri odhajajoči Trumpovi administraciji? - Kampl z Leipzigom v osmini finala nogometne lige prvakov
Slovenija je še vedno trdno v primežu epidemije koronavirusa. Ukrepi ne dajejo pričakovanih rezultatov, zato utegne vlada na jutrišnji seji pretresati tudi predlog o začasni popolni zaustavitvi nekaterih gospodarskih dejavnosti. Obrtniki in podjetniki opozarjajo na gospodarsko škodo in sivo ekonomijo, ki nastajata zaradi vladnih ukrepov. Še nekaj poudarkov: Erjavec bo testiral Počivalška. Ljubljana in Washington zagnala strateški dialog. Na Dunaju razstava slovenskih umetnic. Dan D za slovenske rokometašice.
Čeprav vstopamo v četrti teden strogih omejitev javnega življenja, so epidemiološke razmere še vedno slabe. Minuli konec tedna so v bolnišnice vnovič sprejeli več bolnikov, kot so jih odpustili. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek ocenjuje, da bi lahko drugi val epidemije trajal do marca, če ljudje ne bodo upoštevali omejitvenih ukrepov. Okužbe se sicer širijo tudi v domovih za starejše, poudarja vladni govorec Jelko Kacin. Preostale teme oddaje: - Obrtniki in podjetniki za vnovično odprtje gospodarstva še pred prazniki. - Premier Janša v Izraelu o možnostih sodelovanja na področju kibernetske varnosti. - Velika Britanija kot prva začenja cepljenje proti koronavirusu. - Kranj postaja vse bolj zelen.
Ob včerajšnji obilni pošiljki dežja in taljenju snega so imeli težave predvsem v zahodni polovici države. Voda je zalivala kleti, pa tudi lokalne ceste, sprožilo se je več manjših zemeljskih plazov. Ker je pred nami moker teden, pristojni pozivajo k zaščitnim ukrepom, med njimi k čiščenju odtokov. V oddaji tudi o tem: - Karl Erjavec znova vodi Desus; bo ta ostal v zdajšnji vladi? - Tiktakanje ure za dogovor po brexitu vse glasnejše - Velika zmagovalka Animateke je Povprečna sreča - Na vrhu domače nogometne lestvice znova Maribor
Nemoten dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v času pandemije nedosegljiv za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tudi skoraj polovica šol po svetu svojim učencem ne more zagotoviti tega osnovnega ukrepa za preprečevanje širjenja virusa. A voda je poleg tega vse pogosteje vzrok za konflikte marsikje po svetu. Bo torej ta vir življenja v 21. stoletju to, kar je bila nafta v 20. stoletju? O tem v tokratni epizodi podkasta Kronika+ s poznavalci področja z vsega sveta; gost je tudi novinar Boštjan Videmšek.
Vlada je odloke za zajezitev epidemije sprejela na novo, a vse ostaja po starem. Dozdajšnji ukrepi namreč ostajajo enaki, a jih je objavila v uradnem listu ter tako sledila delni odločbi in sklepu ustavnega sodišča. Vlada je na sinočnji dopisni seji sprejela še odločitev o slovensko-ameriškem memorandumu o civilnem jedrskem sodelovanju. Nekaj drugih poudarkov oddaje: 30-ta obletnica dogodkov, ki so omogočili plebiscit o samostojnosti. Razumevanje delodajalcev za stiske zaposlenih je naložba. Projekt Obleka naredi človeka za pravično in okolju prijazno modo. Parlamentarne volitve v Romuniji in Venezueli.
Oči domače javnosti bodo v senci epidemije danes uprte v Desus. Ta bo razglasil novo vodstvo, favorit za predsednika stranke je Karl Erjavec. Izid pa ni pomemben le za usodo stranke, temveč tudi za prihodnje dogajanje in merjenje moči na političnem parketu. Preostale novice: Tudi iz Desusa in SMC-ja podpora pozivom k izplačilu zapadlih obveznosti do STA. Vlada danes o odločitvi ustavnega sodišča, po pričakovanjih šole prihodnji teden ostajajo zaprte. Če ste preboleli COVID-19, lahko pomagate z darovanjem plazme. Rokometašice evropsko prvenstvo na Danskem začele s porazom, boljše so bile gostiteljice.
Pozornost politične javnosti bo namenjena današnji razglasitvi novega predsednika Desusa. Njeni poslanci so nekajkrat izrazili nezadovoljstvo zaradi ideoloških tem, ki jih načenja vlada. Skupaj s še eno koalicijsko partnerico - SMC-jem - so tako včeraj podprli opozicijske sklepe parlamentarnega odbora za kulturo, da naj vlada Slovenski tiskovni agenciji izplača zapadle obveznosti. Nekaj drugih podrobnosti oddaje: Vlada bo še danes poskrbela za nadaljnje zaprtje šol. Policijsko varovanje članov vladne svetovalne skupine za covid. Odprtje nove lekarne v Ilirski Bistrici. Graditev obsežnega športnega praka v Ribnici.
Sinoči je presenetila, če ne kar šokirala odločitev ustavnega sodišča, da so sklepi vlade o šolanju na daljavo neveljavni, saj so bili podaljšani na neveljaven način. Sodišče je vladi dalo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k običajnemu pouku. Kaj bosta zdaj storili vlada in pristojna ministrica naj bi bilo znano danes, so pa nekateri pravni strokovnjaki ostri. Andraž Teršek ob tem opozarja, da so s to odločitvijo ustavnega sodišča tudi vsi drugi odloki, ki niso bili pravno pravilno podaljšani, neveljavni. Ostale novice: - Opozorila, da zapiranje dejavnosti lahko vodi v težave s plačilno sposobnostjo - Brezposelnost večja grožnja slabše plačanim in manj izobraženim delavcem - Opozicija obstruirala sprejemanje sklepov o vladavini prava na odboru za zunanje zadeve - V Italiji novo rekordno število umrlih s covidom in novi ukrepi
Najhujše nevšečnosti zaradi prve večje snežne pošiljke to zimo so - ob postopnem slabljenju padavin - morda že mimo, čeprav je na več cestah kar nekaj težav. V minulih urah se je po državi zgodilo več prometnih nesreč, tudi zaradi nepripravljenosti voznikov - več zbranosti in časa je potrebnega zaradi posipavanja in pluženja, na Postojnskem voznike ovira tudi burja, a je bila ponoči močnejša. Prav na prehodu iz Primorske v notranjost države so se najbolj bali žledenja, v luči vremenske katastrofe pred šestimi leti. Preostale teme oddaje: - Bo vlada kljub širjenju koronavirusa omilila del omejitev? - Sindikati odločno proti zamrznitvi minimalne plače. - NATO si Kitajsko želi za partnerico, ne za nasprotnico. - Praznovanje Prešernovega rojstnega dneva letos predvsem virtualno.
Državo je pobelil sneg in otežil promet. To jutro res ni naklonjeno hitenju, zato velja poziv: na pot le, če je nujno - in če je, prej kot običajno in z veliko mero potrpežljivosti. Ponoči je, ob sneženju, težave na prehodu med Primorsko in Notranjsko povzročala tudi burja, ki pa naj bi se zdaj umirjala. Preostale teme oddaje: - Vlada danes o podaljšanju omejitev zaradi epidemije. - Predlog zamrznitve minimalne plače razburil sindikate. - "Ta veseli dan kulture" letos razveseljuje na daljavo. - Festival božičnega kruha v Velikih Laščah.
Medijsko skupnost je včeraj presenetil sklep vlade, da prekine financiranje Slovenske tiskovne agencije. Urad vlade za komuniciranje je v informaciji, ki jo je vlada v ponedeljek sprejela dopisno, zapisal, da so pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju javne službe v prihodnjem letu direktorja STA Bojana Veselinoviča pozvali k predložitvi dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje agencije, a ta tega ni storil. Veselinovič je povedal, da niso prejeli niti nadomestila za oktober, čeprav so odgovorili na vse dopise v skladu z zakonom. Preostale teme oddaje: - Komentar na vladno odločitev o prekinitvi financiranja STA: gre za nov politični napad na medije. - Italijani bodo zaradi zaprtja gospodarstva decembra porabili občutno manj. - Odmevno sojenje Shellu, enemu od največjih podnebnih onesnaževalcev. - Zoisova nagrada za življenjsko delo Tamari Lah Turnšek in Stanislavu Pejovniku.
Včeraj je medijsko skupnost presenetila vest, da je vlada sklenila do nadaljnjega prekiniti financiranje Slovenske tiskovne agencije. V Uradu vlade za komuniciranje so pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju javne službe v prihodnjem letu od STA zahtevali dokumente, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Direktor STA Bojan Veselinovič pa je povedal, da niso prejeli niti nadomestila za oktober, čeprav so odgovorili na vse dopise v skladu z zakonom. Preostale teme oddaje: - Slovenska tiskovna agencija ostala tudi brez oktobrskega nadomestila za javno službo. - Zoisovi nagradi za življenjsko delo Tamari Lah Turnšek in Stanislavu Pejovniku. - Ljubljana na splet postavila decembrski praznični koledar po vzoru adventnega. - Tehniški muzej v Bistri odpira razstavo Tehnika za šport.
Ob mednarodnem boju proti aidsu, zaradi katerega na leto umre približno 690 tisoč ljudi, se vrstijo opozorila, da je pandemija covida-19 močno zarezala v preventivne programe. Pri nas so letos odkrili najmanj primerov okužbe s hivom v desetih letih, a predvsem zaradi manj testiranja. V običajnih razmerah se v povprečju testira od 40 do 50 ljudi na teden, zdaj pa je to tako rekoč ustavljeno. Še nekaj druhih poudarkov oddaje: Preveč bolnikov s covidom na intenzivni negi, da bi lahko sproščali omejitvene ukrepe. Merklova glede madžarsko-poljske blokade za popuščanje na obeh straneh. Z vojaškimi častmi pokopali očeta iranskega jedrskega programa. 11 zlatih priznanj za najboljše inovacije.
Razmere glede prostih navadnih in tudi intenzivnih bolnišničnih postelj za covidne bolnike v državi so kritične, sprehajamo se po meji obvladljivosti razmer, je včeraj torej opozoril vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb. Glede na epidemiološke razmere vrha po njegovi oceni zelo verjetno še nismo dosegli. O morebitnem sproščanju ukrepov pa bi po Jerebovem mnenju lahko začeli govoriti šele takrat, ko bi se število bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, znižalo pod 150, zdaj jih je na intenzivni terapiji 205. Preostale teme oddaje: - Mikro in mala podjetja pomemben vir inovacij. - Minister Koritnik bo predstavil spremembe volilnih okrajev. - Na Hrvaško od danes z negativnim testom na koronavirus. - V Poljčanah prepričani, da so primerni za negovalno bolnišnico.
Kdaj bodo ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 pri nas obrodili sadove in jih bo vlada začela sproščati, je eno od pogostejših vprašanj v zadnjih tednih. V tem bo po napovedih znan načrt postopnega odpiranja. Ob ustrezni epidemiološki sliki bi se lahko v šole vrnili najmlajši, pristojni nakazujejo tudi možnost odprave prepovedi gibanja med občinami. Preostali poudarki oddaje: Avstrija razmišlja o odpiranju šol, ne pa tudi smučišč. Srbija preklicala izgon črnogorskega veleposlanika.Za popravke volilne zakonodaje le še trije tedni. Kako porabiti denar iz sklada za podnebne spremembe.
O umirjanju epidemije za zdaj še ni mogoče govoriti, meni zdravstvena stroka. Kljub pričakovanju upada števila obolelih s covidom-19 se je sredi novembra krivulja znova vzpela, bolnišnično zdravljenje je včeraj potrebovalo več kot tisoč 270 ljudi, v preteklem tednu pa je skupno umrlo 332 covidnih bolnikov. Strokovna svetovalna skupina za covid-19 naj bi ta teden kljub temu pripravila načrt sproščanja zajezitvenih ukrepov. Na prvem mestu je odpiranje šol, omejitev gibanja na občine bi lahko odpravili. Druge teme: - Srbija preklicala izgon črnogorskega veleposlanika - Turistično prebujanje Podbrda spodbudilo infrastrukturno obnovo - Slovenski košarkarji na pragu evropskega prvenstva
Neveljaven email naslov