Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11606 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Premier Janez Janša je včeraj javnosti predstavil vladni načrt obvladovanja drugega vala okužb s koronavirusom. Ta predvideva 3 faze, glavni kriteriji zanje so število potrjenih okužb na 100 tisoč prebivalcev ter število razpoložljivih postelj v bolnišnicah in na intenzivni negi. Sedaj smo globoko v oranžni fazi, zato naj bi vlada danes sprejela nove ukrepe. Pričakovati je med drugim omejitev združevanja na največ 10 oseb, strežba v lokalih le za mizami, omejitev števila oseb v zaprtih javnih prostorih ter omejitev obiskov v bolnišnicah in domovih za starejše. V prvi informativni oddaji dneva tudi: - Črno na Koroškem naj bi razglasili za ogroženo območje - Karel Erjavec se vrača v politiko - Znova bo zaživelo gostišče v Iškem vintgarju - Nadal in Schwartzman v polfinalu Roland Garrosa
Vlada je na sinočnji dopisni seji potrdila predlog zakona o demografskem skladu in socialne partnerje pustila brez besed. Le nekaj ur pred tem so poslušali zagotovila o sooblikovanju predloga. O zdajšnjem imajo kar nekaj pomislekov, med drugim, da je predvidena poraba sredstev sklada že za tekočo porabo, moti jih tudi odsotnost predloga drugih virov financiranja. Drugi poudarki oddaje: - Pivčeva po odstopu z mesta ministrice: to ni konec, ampak nov začetek - Agencije prepričane, da združevanje tržnih regulatorjev poslabšuje njihov položaj - Je primer Navalni dokončno pretrgal vez med Berlinom in Moskvo? - Festival slovenskega filma v znamenju covida-19
Šolarji in dijaki od danes lahko pouk v učilnicah spremljajo brez zaščitnih mask. Tudi za učitelje niso več obvezne, če so le dovolj oddaljen od učencev. A pristojni predvsem tiste šolnike, ki zaradi starosti ali drugih razlogov spadajo v skupino z večjim tveganjem, potivajo k previdnosti. Epidemiološka slika pri nas namreč ni najboljša, zato vlada snuje nove ukrepe. Še nekaj drugih podrobnosti oddaje: V parlamentu danes epilog v zadevi Pivec. Bo Boštjan Jazbec postal novi član uprave ECB? V ospredju Tedna otroka pomen pogovora. V ligi NBA Miami v tretji finalni tekmi premagal Los Angeles.
Zdravstveno stanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, okuženega s covid-19, je še naprej v središču medijskega poročanja, za kar so v veliki meri odgovorni kar uslužbenci Bele hiše, ki v javnost glede trenutnega predsednikovega zdravstvenega stanja pošiljajo nasprotujoče si informacije. Svoje pa z oglašanjem prek Twitterja dodaja tudi 74-letni Trump, ki sicer pravi, da se počuti vedno bolje in napoveduje skorajšnje nadaljevanje predsedniške kampanje. Ostale teme oddaje: - Pri nas opozorila zaradi slabšanja razmerja med okuženimi in obolelimi, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje - V Italiji je liberalizacija trga z gorivi prinesla predvsem visoke cene - Čar baročnega dvorca Dornava odkriva vse več obiskovalcev - Ljubljančani boljši od Jeseničanov na prvem derbiju alpske hokejske lige
Vlada je sinoči sprejela nekaj sprememb glede nošenja mask v vrtcih in šolah. Tako med drugim vrtčevski otroci ter šolarji in dijaki ne bodo več potrebovali zaščitnih mask v matičnih oddelkih. V skladu z odločitvjo vlade morajo biti v večstanovanjskih stavbah po novem nameščeni razpršilniki za razkuževanje rok. Še nekaj poudarkov: Ameriškega predsednika Trumpa sprejeli v bolnišnico, v Beli hiši se vrstijo okužbe. Mineva 30 let od vnovične združitve obeh Nemčij. V tržaškem starem pristanišču na ogled razstava »Morje - naše življenje«. Košarkarji LA Lakers proti Miamiju vodijo z 2 proti 0 v zmagah.
Učenci in dijaki ne bodo več potrebovali zaščitnih mask, ko bodo v matičnem oddelku. Spremembe bodo uveljavili s ponedeljkom. Maske med drugim ne bodo več obvezne za učitelje do vključno tretjega razreda, za preostale pa, če ne bodo vsaj dva metra od učencev oziroma dijakov. Profesorji na fakultetah bodo lahko predavali brez maske, če bodo za zaščitno pregrado. Po odločitvi vlade bodo morali biti v večstanovanjskih stavbah nameščeni razpršilniki za razkuževanje rok. Za to morajo poskrbeti upravniki, če teh ni, pa lastniki sami. Preostale teme oddaje: - Protivladni protestniki tokrat proti težavam v zdravstvu. - Nekdanja mežnarija v Kropi bo dobila novo podobo. - Razkrite skrivnosti žganja rude v Idriji.
Ameriški predsednik Donald Trump in njegova žena Melania sta okužena s koronavirusom in sta že v karanteni. Na covid-19 so ju testirali, potem ko so včeraj okužbo potrdili pri svetovalki Bele hiše Hope Hicks, ki je v torek s Trumpom potovala na prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov v Cleveland. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji evropske unije uvedli sankcije proti 40. Belorusom - Anhovci in okoličani zahtevo po čisti pitni vodi podkrepili s peticijo - Gastronomska priznanja Sloveniji na prestižni slovesnosti v Italiji - Bedene v tretji krog Pariza; poraz Celjanov proti Kielu
Manj predavanj v živo, več sedenja doma za računalnikom, pa tudi brez tradicionalnih študentskih zabav in druženj. Tako bo, kot kaže, videti koronsko študijsko leto. Študij bo za zdaj potekal po hibridnem modelu, to pomeni kombinacija dela v živo in prek spleta. Fakultete bodo študij v živo omogočale po svojih prostorskih zmožnostih. Ostale teme: - Od polnoči sprostitev cen naftnih derivatov; večina v nekaj mesecih pričakuje podražitev - V združeni zavarovalnici Generali program presežnih delavcev - Narodna galerija z enim od razstavnih vrhuncev tega leta - Prva tekma finala NBA: ob poškodbi Dragiča poraz Miamija
Nakupovanja ob nedeljah ne bo več. Državni zbor je potrdil zakon, ki trgovine zapira vse nedelje v letu, dopušča pa le nekaj manjših izjem. Sindikati so pričakovano zadovoljni, v trgovinski zbornici pa se bodo v prihodnjih dneh odločili, ali bodo zakon izpodbijali na ustavnem sodišču. Menijo namreč, da je zapiranje trgovin, zlasti v obdobju krize zaradi koronavirusa, napaka. Ostale novice: - Pivčeva iz vlade ne bo odšla sama; Janša bo predlagal razrešitev - Glede nošenja mask v šolah je pričakovati spremembe - Potrjen nov nadzornik Slovenske tiskovne agencije; opozicija opozarja na povezave s strankarskimi mediji - Kaotično prvo soočenje Trumpa in Bidna: napadi, obtoževanja in skakanje v besedo
Trgovine bodo ob nedeljah in praznikih po novem zaprte, seveda z nekaj izjemami. Med drugim bodo lahko še naprej obratovale prodajalne na bencinskih servisih in v bolnišnicah ter manjše trgovine, v katerih bodo lahko lastnikom pomagali študentje in upokojenci. Preostale teme oddaje: - Poslanci z zakonom uredili status vojakov po 45-em letu. - Premier Janša v državni zbor s predlogom za razrešitev Pivčeve. - Na Ptuju načrtujejo nova neprofitna in oskrbovana stanovanja. - Cilina iža: nov kulturni spomenik v občini Kuzma.
Po današnjem glasovanju v parlamentu bo znano, ali bodo trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte, za kar si najbolj prizadeva Levica. Možen je tudi kompromis, ki ga predlaga SMC in po katerem bi bile lahko trgovine odprte največ 10 nedelj na leto. Druge teme: - Koalicija spet o zahtevi Desusa za razrešitev Pivčeve - 35 dni pred volitvami prvo soočenje Trump - Biden - Zavržena hrana: okoljski in družbeni problem - Kaja Juvan v Parizu izločila Angelique Kerber
Od polnoči na naših mejah velja spremenjena ureditev glede obvezne karantene. Vstop brez karantene je odslej mogoč za vse, ki prihajajo iz obmejnih hrvaških županij. Na rdečem seznamu, za katerega je predvidena obvezna karantena ali dokaz o neokuženosti, so po novem deli Avstrije in Madžarske - vključno z Dunajem in Budimpešto. Preostali poudarki oddaje: - Državni zbor o nedeljskem zaprtju trgovin in spremembah zakona o obrambi - Vlada in občine z dogovorom o zvišanju povprečnin - Na Vrhniki z naložbami v zdravstveni dom in osnovno šolo - Leseni most v Cerkljah ob Krki znova prevozen, nadaljevanje obnove spomladi
Vlada je konec tedna potrdila spremembe glede prehajanja meja. Od danes za vstop v državo zadošča negativen izvid testa na koronavirus, ki ni starejši od 48 ur. Kdor ga bo predložil, mu ne bodo odredili karantene. Testiranje bo po novem dovoljeno tudi med karanteno. Od jutri pa bo veljal spremenjen seznam držav oziroma regij glede na epidemiološko tveganje. V oddaji tudi: - V naši soseščini različen odziv trgov na sprostitev cen naftnih derivatov - V javnost prišli podatki o utajevanju davkov ameriškega predsednika Trumpa, ta odločno zanika navedbe - Ob dvojni obletnici lovili pomladni veter Cirila Kosmača - Dragičev Miami v finalu lige NBA
Ostrejših ukrepov, ki bi jih lahko glede na epidemiološko sliko pričakovali, vlada še ni sprejela. Je pa sprejela spremembe postopkov pri vstopanju v državo. Karanteni se je po novem namreč mogoče izogniti z negativnim testom na koronavirus, na isti način pa bo po novem mogoče tudi skrajšati že odrejeno karanteno. Preostali poudarki oddaje: - 4 leta po premirju novi spopadi v Gorskem Karabahu - Ameriški predsednik Donald Trump pred novo davčno afero - Nov teden in nov krog pogajanj o Brexitu - V Občini Kastel v delu več infrastrukturnih projektov
Zaradi porasta števila okužb s koronavirusom, ki so v zadnjih dneh pri nas dosegle vrh, je vlada včeraj sprejela nove ukrepe. Ob prihodu v Slovenijo iz držav z oranžnega ali rdečega seznama se bo tako mogoče karanteni izogniti le, če boste na meji predložili negativni izvid testa na koronavirus, ki ne bo starejši od 48-ih ur, opravljen pa bo moral biti pri ustrezni organizaciji v članici Evropske unije ali schengenskega območja. Druge teme: - Bo ameriško vrhovno sodišče še bolj konservativno? - V občini Starše danes prvi krog nadomestnih županskih volitev - Ciciban Otona Župančiča je sedaj tudi zvočna knjiga - Pogačar in Roglič v boj za medaljo na kolesarskem svetovnem prvenstvu - Sprva bo jasno, popoldne se bo pooblačilo, zvečer bo začelo deževati
Po številnih preigravanjih obeh strani in pravnih manevrih je zdaj očitno le še vprašanje dni, kdaj bo Aleksandra Pivec razrešena tako s položaja ministrice kot podpredsednice vlade. Svet Desusa na zahtevo premiera Janeza Janše na dopisni seji še danes do poldneva odloča o njeni razrešitvi in glede na že slišano ni pričakovati drugega kot novo nezaupnico. Janša se strinja tudi z Desusovim predlogom za naslednika Pivčeve v kmetijskem resorju. Ostale teme: - Z gospodarskega ministrstva pozivi k čimprejšnjemu unovčenju turističnih bonov - Belgija kljub vse več okužbam rahlja ukrepe, a krepi testiranja - Nagrada večernica letos Andreju Rozmanu Rozi za zbirko Rimuzine in črkolazen - Miami z Dragičem zapravil prvo zaključno žogo za finale lige NBA
Neveljaven email naslov