Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11606 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Po petkovi uvrstitvi Hrvaške na rdeči seznam večjega števila slovenskih dopustnikov, ki bi se vračali v domovino, včeraj še ni bilo. Na Hrvaškem je sicer še več deset tisoč Slovencev, za katere je pričakovati, da se bodo domov odpravili danes in jutri, oziroma še pred uvedbo obvezne karantene v noči na torek. Bolj gost je promet proti Avstriji, pred predorom Karavanke je že od sinoči več kot 10-kilometrska kolona, saj se med drugim v več delih Nemčije in Nizozemske končujejo šolske počitnice. Drugi poudarki oddaje: - Epidemiologi ob vračanju dopustnikov pričakujejo več novih okužb - Nemčija šole odpira kot običajno; pouka od doma ne bo - Združeni narodi zavrnili vnovično uvedbo sankcij proti Iranu - V Ljubljani velik požar na avtoodpadu
Vročina, utrujenost, objestnost, alkohol ali kanček nezbranosti. Vse našteto lahko na cesti vodi k prometnim nesrečam, tudi takšnim z najhujšimi posledicami. Kaj je povzročilo včerajšnjo tragedijo na regionalni cesti med Trebnjim in Novim mestom pri kraju Poljane, v kateri so v čelnem trčenju dveh avtomobilov ugasnila kar 4 življenja, tudi dveh otrok, policisti še ugotavljajo. Črna tako ni le koronavirusna, ampak tudi prometna statistika: samo ta teden je na slovenskih cestah umrlo 5 ljudi. Naj bodo ti podatki opomnik za dodatno previdnost na prometnicah, ki se bodo danes in jutri dušile v pločevini, tudi zaradi roka, ki ga je vlada postavila dopustnikom na Hrvaškem. Drugi poudarki oddaje: - Bo rdeči seznam oklestil uvožene okužbe? - V Italiji za novo sejanje virusa krivi zlasti dopustniki - Ruski oporečnik Navalni v bolnišnici v Nemčiji - Sevilla šestič zmagovalka evropske nogometne lige
Prej, kot so načrtovali, se ta konec tedna končujejo počitnice za številne Slovence, ki letujejo na Hrvaškem. Če se nanreč dopustniki v Slovenijo ne bodo vrnili do ponedeljka do polnoči, jih ob povratku čaka 14-dnevna karantena, saj je naša država Hrvaško uvrstila na seznam epidemiološko nevarnih držav. Pričakovati je, da se bo večina na pot odpravila danes in jutri, zato se gneči na cestah bržkone ne bo mogoče izogniti. Policija zatrjuje, da je na povečan promet pripravljena, na mejnih prehodih bodo v skladu z zmožnostmi odprti vsi vstopni pasovi. Druge teme: - Učinki novega mejnega režima vidni šele v nekaj tednih - V Italiji najvišji porast okužb od sredine maja - Navalni vendarle na zdravljenje v Nemčijo - Nogometaši Seville šestič zmagovalci evropske lige
Vlada je po nekajdnevnem napovedovanju in tudi po uradnih hrvaških podatkih o povprečno več kot 40 okuženih na sto tisoč prebivalcev našo južno sosedo uvrstila na rdeči seznam. Turisti, ki so zdaj v tej državi, se lahko vrnejo do ponedeljka zvečer. Ko gre za dopustniške destinacije, pa vlada zdaj natančno opazuje tudi dogajanje v Grčiji. Drugi poudarki oddaje:\t\t\t\t\t\t\t - Novi urad za demografijo bo iskal tudi rešitve za družinsko politiko - Biden z govorom navdušil na demokratski konvenciji - Lent odpira Siddharta: Maribor za konec počitnic posejan z manjšimi odri - Večer bo prinesel zmagovalca evropske nogometne lige; Sevilla ali Handanovićev Inter?
Slovenija bo Hrvaško danes umestila na rdeči seznam držav. Kot je bilo do zdaj razumeti pristojne, bo karantena ob vrnitvi obvezna za vse, ki se bodo od jutri naprej odpravili k našim južnim sosedom. Tisti, ki so zdaj tam, se lahko brez grožnje karantene vrnejo do nedelje. Izjem ne bo, čeprav so jih nekateri pričakovali. Uradne končne odločitve bodo potrdili danes. Drugi poudarki oddaje: - Demografski sklad očitno bo kljub slabi javnofinančni sliki - Harrisova uradno demokratska kandidatka za ameriško podpredsednico - Festival elektronske glasbe Grounded o resnici in lažeh - V finalu Lige prvakov münchenski Bayern in Paris Saint-Germain
Ob vse bolj bliskovitem povečevanju števila okuženih s koronavirusom bo vlada danes na Brdu pri Kranju s strokovnjaki iskala primerno pot med ustreznimi ukrepi in ohranjanjem čim bolj normalnega življenja. Ker je večina okužb vnesena iz Hrvaške, bo skoraj zagotovo še pred koncem tedna uvedena karantena za tiste, ki se vrnejo iz naše južne sosede, in to kljub intenzivnemu diplomatskemu pritisku Zagreba. Neobvladljivega širjenja virusa si tik pred začetkom šolskega leta ne moremo privoščiti. Drugi poudarki oddaje:\t\t\t\t\t\t\t - Jeseni pouk kot v 80-ih letih prejšnjega stoletja, pravijo učitelji - Voditelji Evropske unije bodo usklajevali sankcije proti beloruskemu režimu - Poenoteni ameriški demokrati za predsednika uradno predlagali Bidena - Prvi finalisti lige prvakov nogometaši Paris St. Germaina
Bolj bi se morali zavedati, da je virus med nami in da moramo upoštevati zaščitne ukrepe, pravijo pristojni pred odločanjem o dodatnih ukrepih. Med njimi je tudi zelo verjetna uvedba karatene ob vrnitvi iz Hrvaške, o kateri naj bi vlada odločala jutri, uveljavila pa do konca tedna, da bi dopustnikom omogočila dodaten čas za vrnitev. V oddaji tudi: - Mešani odzivi na možnost vrnitve vseh otrok v šolo - Pozitivna stran epidemije: hitrejša prenova šole v občini Radovljica - Zgled, ki vleče: V Murski Soboti bodo delili pridelke Urbanih vrtov - Nogometna Liga prvakov: v finalu prvič Paris Saint Germain!
Minister za zdravje Tomaž Gantar poziva Slovence, ki dopustujejo na Hrvaškem, naj se čim prej vrnejo domov. Vlada naj bi namreč v kratkem uvedla karanteno za vse, ki se vračajo prek južne meje. Notranji minister Aleš Hojs zagotavlja, da bodo imeli Slovenci po sprejetju vladnega odloka dovolj časa za vrnitev. Drugi poudarki oddaje: - Ravnatelji na konferenci pričakujejo navodila o pouku - Govor Michelle Obama vrhunec demokratske konvencije - Netrebko in Evazov navdušila tudi v Ljubljani - Dallas z Dončičem izgubil na prvi tekmi končnice
Vsi Slovenci, ki dopustujejo na Hrvaškem naj se čim prej vrnejo domov, poziva minister za zdravje Tomaž Gantar. Število vnesenih okužb s koronavirusom iz naše južne sosede namreč strmo narašča. Pristojni bodo vladi zato predlagali, da še ta teden uveljavi obvezno karanteno ob vračanju iz Hrvaške. V oddaji tudi: - Policija bo pripravljena na povečan promet na meji - Neurja včeraj predvsem v vzhodni polovici države - Začetek graditve prizidka osnovne šole na Otočcu - Finalista evropske nogometne lige Sevilla in Inter
Nov teden se začenja z državnim praznikom, ki sicer ni dela prost dan, je pa kljub temu spomin na prelomne dogodke v slovenski zgodovini. Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so že včeraj zaznamovali v Murski Soboti, na slovesnosti pa je bil v ospredju pomen jezika. Na svoj, prekmurski jezik so namreč tamkajšnji ljudje posebej ponosni, dolga leta je bil osrednji gradnik domoljubne zavesti. Ostale novice: - Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke prepovedala uporabo ventilatorjev iz Kitajske - V nekaj dneh odločitev glede ukrepov ob vračanju iz Hrvaške - Ameriška pošta v središču političnih bojev in manipulacij - Nogometaši Seville prvi finalisti evropske lige
Znova je pričakovati gnečo na mejnih prehodih z Avstrijo in Hrvaško. Končujejo se namreč počitnice v delu Nemčije, Nizozemske in Švice, na gnečo bi lahko vplival tudi poziv Avstrije, naj se njeni državljani nujno vrnejo iz Hrvaške. Z dopusta na Hrvaškem se bo najverjetneje začelo vračati tudi več Slovencev, saj je prihodnji teden pričakovati zaostritev pogojev za vrnitev v Slovenijo. Po okužbi v domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, testi 30ih stanovalcev negativni V Bruslju zaščitne maske obvezne tudi na prostem V Pésaru omejitvam navkljub izvedli svetovno znani festival oper skladatelja Rossinija - Nogometaši Lyona še zadnji polfinalisti Lige prvakov F-10 - Danes sončno s popoldanskimi krajevnimi nevihtami
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja bodo danes po državi potekale praznične maše. V najbolj obiskanem slovenskem romarskem središču na Brezjah bo osrednjo mašo vodil kardinal Franc Rode. Sicer pa je pred nami je eden prometno najbolj obremenjenih vikendov tega poletja. Povečan promet je zaradi praznika pričakovati predvsem na mejnih prehodih z Avstrijo in Hrvaško, dodatne zastoje bi lahko povzročil tudi poziv Avstrije, naj se državljani nujno vrnejo iz Hrvaške. V oddaji, ki jo vodim Sara Lotrič, boste slišali tudi... Druge teme: - Strožji režim na meji s Hrvaško se obeta že v začetku tedna - Nemčija Španijo z izjemo Kanarskih otokov razglasila za tvegano območje - Evropska unija pripravlja sankcije proti Belorusiji - Bayern z visoko zmago nad Barcelono v polfinale Lige prvakov
Razklanost v Desusu se je pokazala tudi včeraj, ko je predsednico stranke Aleksandro Pivec pozval k odstopu še pokrajinski odbor južne Primorske. Svet stranke naj bi o razrešitvi glasoval prihodnji teden, čeprav Pivčeva vztraja, da jo lahko odpokliče le kongres, ki jo je tudi izvolil. Razmere v stranki bo danes obravnavalo vodstvo Desusa, a brez poslanske skupine, ki mu je dala košarico - uradno zaradi dopusta. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo Slovenija porabila milijardo evropskih evrov za ohranitev delovnih mest? - Evropa neenotna glede tehnologije 5G in Huaweia - Cepivo proti covidu-19 bo varno, pravijo strokovnjaki; a kdaj? - Leipzig drugi polfinalist nogometne Lige prvakov
Še vedno smo na vrhuncu turistične sezone, ki ostaja v senci virusne negotovosti, ali in kako bo šlo k sosedom v prihodnje. Pristojni naj bi o ukrepih na meji, na mizi bosta tudi obvezna karantena ali testiranje, govorili prihodnji teden. Ostale tme: - Virus omejil romanja ob velikem šmarnu - V Metliki bo pot do šole kmalu varnejša - V polfinalu Lige prvakov tudi Kevin Kampl z Leipzigom
Bled bo danes 6 ur središče Slovenije. V naročje Alp namreč prihaja prvi ameriški diplomat Mike Pompeo. Ni naključje, da je Slovenija spet na ameriškem političnem radarju. Američani poznajo načrte o graditvi drugega bloka krške nuklearke in pri tem projektu bi si spet radi odrezali največji kos pogače. Na blejski politični tržnici pa bo tudi podpis skupne izjave o varnosti omrežij 5G. Združene države odkrito nagovarjajo evropske zaveznice, naj za postavitev najnovejše generacije mobilnih omrežij izberejo zahodne družbe, ne pa kitajskih. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška vse bliže slovenskemu rdečemu seznamu - Obrtno-podjetniška zbornica predlaga znižanje DDV-ja - 30-letnico muzeja Soške fronte združili z 20-letnico Fundacije Poti miru - Nogometaši PSG-ja prvi polfinalisti nogometne lige prvakov
Slovenija pričakuje obisk na visoki ravni. Po 23-ih letih bo pri nas znova vodja ameriške diplomacije. Današnji obisk ameriškega zunanjega ministra Mikea Pompea v Sloveniji bo trajal šest ur. Ob 10-ih dopolne bo z letalom dopotoval na Brnik, nato ga bo slovenski državni vrh gostil na Bledu. V oddaji tudi: - Vnos virusa iz Hrvaške, povečini ga širijo mladi dopustniki - Turistični boni med drugim spodbujajo romarski turizem - Poletje je čas za obnovo cest - tudi na območju Krškega - Po preobratu v polfinale Lige prvakov Paris Saint Germain
Neveljaven email naslov