Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11602 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Država si glede reševanja Termoelektrarne Šoštanj, ki ji grozi stečaj, kupuje čas z intervencijskim zakonom. Po besedah okoljskega ministra Bojana Kumra sta glavna cilja ohranitev delovnih mest in nizkih cen ogrevanja. Druge teme: - Slovenija ta mesec na čelu Varnostnega sveta: med glavnimi temami konflikti, enakopravnost in podnebje - Pravica do oskrbovalca družinskega člana: zaradi dolgotrajnega procesa stoji več sto prošenj - Napet boj za zmago na kolesarski dirki po Španiji: Roglič le še pet sekund za rdečo majico
V javnosti se vrstijo odzivi na včerajšnje sporočilo ministrstva za okolje, podnebje in energijo o velikih finančnih težavah Termoelektrarne Šoštanj, ki jih namerava država reševati z intervencijskim zakonom. V oddaji tudi o tem: - Začetek predsedovanja Slovenije Varnostnemu svetu Združenih narodov - Na Gorenjskem izvedli več pomembnih naložb v vrtce - Goriška knjižnica po skoraj 20-ih letih dobila nov bibliobus
Blejski strateški forum je prvi dan zaznamovalo soočenje mnenj o dogajanju v Gazi. Slovenija želi, tudi kot ta mesec predsedujoča Varnostnemu svetu Združenih narodov, spodbuditi prizadevanja za premirje v Gazi. Izraelske oblasti kljub protestom ne popuščajo glede svojih zahtev. Drugi poudarki oddaje: - Novo šolsko leto: premalo učiteljev in - za številne šolarje - preveč obveznosti. - Začetek literarnega festivala Vilenica: v središču bo vprašanje umetne inteligence. - Zadnji teden kolesarske dirke po Španiji: Roglič lovi minuto zaostanka za O'Connorjem.
Na Bledu se bo danes nadaljeval in končal mednarodni strateški forum. Udeleženci so prvi dan največ pozornosti namenili vojni v Ukrajini in Gazi, razmeram v Rusiji in širitvi Evropske unije. V razpravah o vojni v Gazi je bilo slišati številne pozive k sklenitvi dogovora o premirju. V oddaji tudi o tem: - Izraelski premier Netanjahu vztraja pri nadzoru nad koridorjem vzdolž meje med Egiptom in Gazo - V občini Mirna Peč velik interes za gradnjo novih stanovanj - Notranjski muzej bo v okviru prenove dobil novo streho in dodatne razstavne prostore
Po dobrih dveh mesecih počitnic se začenja novo šolsko leto. Prvič bo šolski prag prestopilo nekaj več kot 20 tisoč otrok. Tako kot običajno ob začetku šolskega leta tudi letos poteka nacionalna preventivna akcija Varno v šolo. - Na volitvah v nemški zvezni deželi Turingija, kot kaže, prva zmaga skrajno desne stranke po drugi svetovni vojni. - V Izraelu množični protesti za izpustitev talcev, za danes napovedana splošna stavka. - Nova Gorica se bo prelevila v Mesto knjige. Tema letošnjega festivala je spomin.
Naša država, ki je s prvim januarjem letos nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, z današnjim dne začenja predsedovanje temu najpomembnejšemu organu Združenih narodov. Funkcijo bo opravljala v najbolj živahnem mesecu, ko se na razpravi Generalne skupščine v New Yorku zbere večina svetovnih voditeljev. V oddaji tudi: - Svetovna zdravstvena organizacija v Gazi začenja cepljenje proti otroški paralizi. - Na Saškem in v Turingiji v pričakovanju sprememb na deželnih volitvah. - V Tržič vabi šuštarska nedelja, v Ribnico Ribniški sejem.
Prvi sveženj davčnih sprememb, ki naj bi začel veljati s prihodnjim letom, med drugim prinaša zniževanje meje za normirance, ugodnejšo davčno obravnavo visokokvalificiranih kadrov iz tujine in višjo obdavčitev sladkih pijač. Gospodarstvo ni zadovoljno s predlogi, ukrepe označujejo za nesistemske, necelovite in nedomišljene. V oddaji tudi: - Izrael nadaljuje napade na Zahodnem bregu, v Gazi tarča humanitarni konvoj - Stoltenberg: Ukrajinski vdor v rusko regijo Kursk legitimen - Po včerajšnji izjemni etapi danes nova priložnost za kolesarja Primoža Rogliča
Policija glede romske problematike dela dobro, zagotavlja notranji minister Poklukar, ki pa se zavzema za nekatera dodatna pooblastila. Pravosodna ministrica Andreja Katič medtem meni, da sprememba zakonodaje neposredno zaradi omenjene problematike ni potrebna, načrtujejo pa nekatere popravke. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V nedeljo predviden začetek humanitarnih premorov v Gazi za cepljenje proti otroški paralizi. - Srbski predsednik Vučić ob sprejemu kolega Macrona potrdil nakup 12-ih francoskih bojnih letal. - Nogometaši Olimpije in Celja bodo popoldne dobili tekmece v konferenčni ligi.
Prihodnji teden naj bi o romski problematiki razpravljal tudi državni zbor. Vlada napoveduje določene ukrepe, med njimi so zakonske spremembe. V oddaji tudi: - Izrael naj bi privolil v premore med napadi v Gazi za cepljenje otrok - Stečajni postopek za Mariborsko livarno Maribor - Evropska jesen za nogometaše Celja in Olimpije
Organizatorji iger v Parizu so eno od gesel francoske revolucije - enakost - vzeli resno. Tako kot olimpijske igre pred enim mesecem je paraolimpijske sinoči uradno odprl predsednik države Emmanuel Macron. Tudi sicer je bila uvodna slovesnost podobno spektakularna. V oddaji tudi o tem: - Pozivom h končanju vojne v Gazi sledijo tisti k preprečitvi njenega širjenja na Zahodni breg - Pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar o romski problematiki - Odločilne tekme treh slovenskih klubov za evropsko nogometno jesen
V Parizu je sinoči zagorel paraolimpijski ogenj. Med 4 tisoč 400 športnicami in športniki invalidi je 14-članska slovenska reprezentanca. Ob paraolimpijskih igrah je francoska prestolnica doživela preobrazbo za večjo dostopnost. V oddaji tudi: - Kakšni bodo ukrepi glede romske problematike? - Zunanji ministri Evropske unije o vojnih žariščih - Spremembe v ljubljanskem potniškem prometu
Prvi sveženj davčnih sprememb bo danes - po napovedih - pripravljen za parlamentarno obravnavo. Po junijski javni razpravi in zbiranju pripomb je finančno ministrstvo vneslo nekaj popravkov, osnovne novosti pa ostajajo: davčne spodbude za privabljanje ključnih kadrov in zagonska podjetja, zaostritev pogojev za s. p.-je oziroma normirance ter višja obdavčitev sladkih in alkoholnih pijač. Največ odzivov je iz gospodarstva: razvojne spodbude so prešibke in omejene na zgolj nekatere skupine, predlogi pa ne odgovarjajo na ključne izzive, kot je davčna obremenitev dela. V oddaji tudi: - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se bo v okviru sestavljanja nove ekipe pogovorila s Tomažem Veselom. - Izraelska vojska začela obsežno operacijo na Zahodnem bregu, nadaljuje tudi napade na Gazo. - Veronikina nagrada letos pesniku Denisu Škofiču za zbirko Tuskulum.
Nadaljuje se postopek oblikovanja evropske komisije. Njena predsednica Ursula von der Leyen se po opravljenih pogovorih s sedanjimi komisarji sedaj sestaja še z novimi komisarskimi kandidati. Danes se bo tako srečala še s slovenskim kandidatom Tomažem Veselom. Druge teme: - Na vladi danes nov davčni sveženj - Izraelska vojska z obsežnimi napadi tokrat nad Zahodni breg - Drevi odprtje brežiškega filmskega festivala
Čezmejni spopadi med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah so se vsaj za zdaj nekoliko umirili, so se pa okrepile izraelske vojaške operacije na zasedenem Zahodnem bregu. Zaradi številnih napadov na Gazo so Združeni narodi prekinili razdeljevanje človekoljubne pomoči v enklavi. Izrael je odredil nove evakuacije. Vojska vztraja v središču Gaze kot tudi na obmejnem območju z Egiptom. V oddaji tudi o tem: - V Franciji se nadaljuje zapleteno iskanje premiera, Macron izključil imenovanje leve vlade - Bolnišnice bodo na sestanku z ministrstvom iskale rešitve glede pomanjkanja radiologov - Pridelovalci zelenjave ambiciozni: v treh letih bi lahko bili v Sloveniji polovično samooskrbni
Kljub zatrjevanju Združenih držav, da je premirje v Gazi in s tem mir na Bližnjem vzhodu vse bližje, pa se niti vojne niti humanitarne razmere na palestinskih ozemljih ne izboljšujejo. Druge teme: - Nad Ukrajino vnovič poleteli ruski brezpilotniki - Francoski predsednik Macron v lovu za novim premierjem - V poletnem dogajanju v Postojni več kot 40 dogodkov
Po obsežnem napadu Hezbolaha na Izrael je minula noč minila razmeroma mirno. Potem ko je libanonsko šiitsko gibanje sporočilo, da je bila glavna tarča obstreljevanja vojaško obveščevalno oporišče blizu Tel Aviva, je judovska država operacijo označila za neuspešno. Kot je dejal predstavnik izraelske vojske Danijel Hagari, v nasprotju s trditvami Hezbolaha ni bilo zadeto nobeno oporišče ne na severu Izraela ne v osrednjem delu države. V oddaji tudi: - Slovenija si želi dobre odnose z Albanijo preliti v gospodarsko sodelovanje. - Predlagani zakon o psihoterapiji bi lahko zmanjšal dostopnost do te pomoči in povečal stiske otrok. - Prvi nogometni večni derbi sezone se je v Ljudskem vrtu končal z remijem.
Na Bližnjem vzhodu se po včerajšnjem izmenjevanju ognja med Izraelom in Hezbolahom, ki je bilo najsilovitejše v zadnjih mesecih, krepijo strahovi pred zaostrovanjem razmer. Noč je sicer minila brez ognja med stranema, ki napovedujeta, da to še ni konec napadov. Mednarodna skupnost medtem poziva k nujni umiritvi razmer. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina napreduje na ruskem ozemlju, v Kijevu nov napad ruskih dronov - Zunanja ministrica Fajon danes na uradnem obisku v Albaniji. - V Loški dolini ena večjih naložb, ki bo izboljšala pogoje za aktivnosti občanov
Libanonsko gibanje Hezbolah je sprožilo obežen napad na Izrael, ki je pred tem na jug Libanona izstrelil številne rakete. Izraelski obrambni minister Joav Galant je davi razglasil 48-urno stanje izrednih razmer za celo državo. Druge teme: - V Nemčiji aretirali 26-letnega osumljenca napada v Solingenu; 15 letnik v pridržanju - V Novi Gorici bodo dezaktivirali 226-kilogramsko bombo - Slovo košarkarja Gorana Dragiča v razprodanih Stožicah
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Neveljaven email naslov